Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je 9. avgusta zagovornika opozoril na vse večjo "represijo in pritiske" delodajalcev, ki naj bi se izvajali nad še necepljenimi in zdravimi delavkami in delavci v dejavnostih gostinstva in turizma. Sindikalisti so v dopisu opozorili na diskriminacijo necepljenih delavcev zaradi obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT (prebolelost, cepljenost, testiranje) in navedli, da so delavci, ki se iz različnih razlogov še niso cepili, diskriminirani na različnih področjih. V sindikatu tako oporekajo določilom Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in kljubujejo odločbam Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki se bo začela uporabljati 23. 8. 2021 in po kateri se bodo morali gostinski delavci testirati vsakih 48 ur (HAG-test) oziroma 78 ur (PCR-test), medtem ko so se doslej morali testirati enkrat tedensko.

V uradu zagovornika enakosti v odgovoru, ki je objavljen na spletni strani organa, izpostavljajo, da diskriminacija pomeni nekoga obravnavati slabše zaradi njegovih osebnih okoliščin, ki si jih ni izbral sam. Take osebne okoliščine so na primer spol, barva kože, narodnost, starost, invalidnost ipd.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je zato presodil, da cepljenje ni kot spol, barva kože, starost in druge osebne okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam, ampak je stvar osebne izbire. Zahteva po izpolnjevanju pogoja PCT za dostop do dobrin in storitev ter koriščenje določenih pravic in ugodnosti zato ni diskriminatorna do necepljenih, ki bi se lahko cepili, pa se niso. Ker necepljenost ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, je presodil, da neenaka obravnava ljudi glede na to, ali so cepljeni ali ne, ne more biti diskriminacija.

Morda je krivično, ni pa diskriminacija

Ko je nekdo obravnavan slabše, a razlog za to niso njegove osebne okoliščine, je to sicer morda krivično ali kršitev drugih predpisov, ne pa tudi diskriminacija. Zakon o varstvu pred diskriminacijo namreč kot osebne okoliščine izrecno določa spol, barvo kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje ter izobrazbo. Nato pa navaja, da je diskriminacija prepovedana tudi zaradi "katere koli druge osebne okoliščine", so navedli v uradu zagovornika.

Zagovornik je doslej kot takšne druge osebne okoliščine pripoznal nosečnost, starševstvo, zdravstveno stanje, državljanstvo in kraj stalnega bivališča. Pri tem je upošteval definicijo osebnih okoliščin kot "prirojenih ali pridobljenih osebnih značilnosti, lastnosti, stanj ali statusov, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka".

Cepljenje je stvar izbire, ne pa osebna okoliščina

V sklopu proučevanja trditev sindikata o diskriminaciji necepljenih delavcev je zagovornik tehtal, ali bi lahko necepljenost prepoznali kot osebno okoliščino, ki je prirojena ali pridobljena in je vezana na identiteto posameznika, ta pa je ne bi mogel zlahka spremeniti. Presodil je, da biti ali ne biti cepljen ni taka osebna okoliščina. Cepljenje namreč ni kot spol, starost, barva kože in druge osebne okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam oziroma jih težko spremeni, ampak je stvar osebne izbire posameznika. Že nekaj mesecev je brezplačno na voljo vsem prebivalcem, starejšim od 12 let. Vsak pa se lahko odloči, ali se bo cepil ali ne.

Kaj pa tisti, ki se ne smejo cepiti?

Zagovornik je v oceni dodal, da bi necepljenost lahko šteli za osebno okoliščino v obdobju, ko je bilo cepivo na voljo samo izbranim družbenim skupinam. Pojasnil je tudi, da bi lahko bile zaradi zahtev po cepljenju pri dostopu do dobrin, storitev in koriščenju drugih pravic in ugodnosti potencialno diskriminirane osebe, ki se ne smejo cepiti iz zdravstvenih razlogov, a je dostop tem osebam omogočen prav s predložitvijo negativnega izvida testa na novi koronavirus, testiranje pa bo zanje brezplačno tudi še po 23. avgustu 2021, ko bo plačljivo za vse druge.

Morebitna izjema od zagovornikove ugotovitve, da necepljenost ni osebna okoliščina, bi lahko veljala edino za osebe, ki se ne želijo cepiti iz razlogov vere ali svetovnonazorskega prepričanja kot ekvivalenta veri, so zapisali.

Tudi zaposlitev ni osebna okoliščina

Zagovornik je pojasnil še, da različne zahteve glede izpolnjevanja pogoja PCT v različnih sektorjih gospodarstva ne morejo biti diskriminacija, saj tudi to, v kateri gospodarski panogi je posameznik zaposlen, ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Tako kot cepljenje je namreč tudi zaposlitev posameznika odvisna od njegove izbire in jo je mogoče spreminjati. Presojanje, kako pogosto se je treba testirati v določenem sektorju, pa je v domeni medicinske stroke, še izpostavlja zagovornik.

Pogoj PCT in posledična neenaka obravnava ljudi glede na to, ali so cepljeni ali ne, tako po mnenju zagovornika ne predstavljata diskriminacije, saj so dobrine in storitve, do katerih je mogoče dostopati le ob izpolnjevanju tega pogoja, dostopne ne le cepljenim osebam in prebolevnikom, ampak tudi drugim osebam, če le predložijo negativni izvid testa na novi koronavirus.