Primer sega v leto 2014, ko je predsednik KPK-ja Boris Štefanec objavil razpis za nove sodelavce. Nanj se je prijavila tudi pobudnica, ki je med več kot 200 kandidati najbolje opravila vse teste in ustne razgovore. Ko pa je natečajni komisiji razkrila, da je v času razpisnega postopka zanosila, so se stvari spremenile.

Predsednik KPK-ja Štefanec se je namreč odločil, da ne bo zaposlil nikogar, pri tem pa pojasnil, da nobeden od kandidatov ni primeren. Pobudnica, ki ne želi biti imenovana, tej razlagi ne verjame. "Zdelo se mi je, da sem se na razgovoru dobro odrezala, zato sem bila zelo presenečena, da so razpis razveljavili. Med postopkom sem povedala, da sem noseča. Mislim, da je to bil razlog za razveljavitev razpisa," je povedala.

Štefanec ima diskrecijsko pravico, da se odloči, kateri kandidat bo zasedel delovno mesto oziroma da ne zaposli nobenega od prijavljenih kandidatov, odgovarjajo na KPK-ju. Lobnik vztraja, da gre za očiten primer neposredne diskriminacije. "Iz vseh zbranih dokazov in pričanj smo zaključili z mnenjem, da je šlo v tem primeru za diskriminacijo zaradi nosečnosti. Dejstvo je, da je bila kandidatka ocenjena z najboljšimi ocenami. Ob novici, da je tudi zanosila, nenadoma ne ustreza več nekim kriterijem. To je sporno," poudarja Lobnik.

Borisu Štefanecu se funkcija predsednika KPK-ja izteče marca prihodnje leto. Ali ga bo predsednik republike Borut Pahor v primeru ponovne kandidature vnovič predlagal v imenovanje, pa za zdaj ni znano. Iz njegovega kabineta so namreč odgovorili, da se predsednik o kandidatih nikoli ne izreka vnaprej.