Zagovornik je oceno diskriminatornosti zakona opravil na pobudo matere otroka z avtizmom, ki je navedla, da zakon od glasbenih šol ne zahteva uvedbe posebnih prilagoditvenih ukrepov, da bi ti otroci na sprejemnem izpitu svoj glasbeni talent sploh lahko izkazali.

Tako kljub morebitni veliki glasbeni nadarjenosti sprejemnega izpita za glasbeno šolo ne opravijo oziroma ne opravijo tako dobro, kot bi ga lahko, če bi takšne prilagoditve zanje uvedli. Po mnenju predlagateljice so zato otroci s posebnimi potrebami pri vpisu v glasbeno šolo že v izhodišču v manj ugodnem položaju v primerjavi z vrstniki brez invalidnosti.
Lobnik je po pregledu zakonske ureditve glasbenega izobraževanja in po pridobitvi pojasnil ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo, Zveze slovenskih glasbenih šol in Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva potrdil utemeljenost navedb predlagateljice.

Ugotovil je, da vključevanje otrok s posebnimi potrebami, ki za svoj optimalni uspeh in napredek potrebujejo določene prilagoditve, v glasbenem šolstvu ni sistemsko urejeno. Prilagoditve glasbenega izobraževanja za te otroke so prepuščene dobri volji strokovnih delavcev in ravnateljev, kar za zagotavljanje pravice do enake obravnave in enakih možnosti na področju izobraževanja ni dovolj, saj so otroci zaradi osebne okoliščine invalidnosti postavljeni v slabši položaj.

Zagovornik je ugotovil še, da za to pomanjkljivost v glasbenem izobraževanju ni posebnega razloga, zaradi katerega bi lahko takšno ureditev obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije.

Na podlagi svoje ocene je ministrstvu za izobraževanje izdal priporočilo, naj diskriminacijo odpravi. Upošteva naj zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki predvideva uvedbo primernih prilagoditev tudi na področju izobraževanja.