Ministrstvo za javno upravo je sredi junija predstavilo predlog novega zakona o javnih uslužbencih in ga dalo v javno obravnavo. Glede na podatke E-demokracije pa je bil predlog v torek že poslan v vladno obravnavo. Zakon naj bi sicer po željah ministrstva za javno upravo začel veljati prihodnje leto.

Na predstavitvi zakonskega predloga oz. tega, zakaj je potreben, je ministrica Sanja Ajanović Hovnik med drugim pojasnila, da je povprečna starost v državni upravi 50 let in da želijo državno upravo narediti privlačnejšo tudi za mlajše iskalce zaposlitve, saj jih zgolj stabilnost zaposlitve ne privlači dovolj.

"Kot že pri prenovi plačnega sistema tudi pri novem uslužbenskem zakonu posebno pozornost posvečamo privabljanju mladih. Želimo jim približati delo v javni upravi že v obdobju študija, tako s prakso in pripravništvom, pozneje pa tudi s predlaganimi rešitvami, kot so hibridni način dela, prenos znanja, spodbujanje internega trga dela in mobilnosti javnih uslužbencev," je tedaj poudarila ministrica.

Med predvidenimi novostmi v javni upravi je, denimo, ureditev dopustov, tako da bi začetnik v državni upravi dobil 20 dni dopusta, nato pa skozi delovno dobo do 24 dni. Trenutno pa naj bi bile v državni upravi pri številu dni dopusta velike razlike, saj naj bi imeli začetniki tudi le 16 dni dopusta, starejši, na vodstvenih položajih, pa tudi 40 dni.

Predlog zakona pa tudi določa zaposlenemu, da mu preneha delovno razmerje ob izpolnitvi polnih pogojev za zaposlitev. Tako bi javnemu uslužbencu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti, prenehala veljavnost zaposlitve. Bi se pa delovno razmere lahko nadaljevalo, če bi za to obstajal interes na obeh straneh.

Starost edino merilo za upokojitev

Prenehanje zaposlitve v javni upravi ob doseženih pogojih za pravice starostne pokojnine pa bi bilo lahko diskriminatorno, so v sporočilu za javnost opozorili pri Zagovorniku načela enakosti. Po njihovi presoji bi bile lahko namreč nekatere določbe iz osnutka predloga zakona diskriminatorne, druge pa bi morali dopolniti zaradi zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti, ne glede na osebne okoliščine javnih uslužbencev in kandidatov za zaposlitev v javni upravi.

Kar se tiče predlaganega upokojevanja javnih uslužbencev, so opozorili, da bi nova ureditev temeljila samo na merilu starosti. "Odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z ureditvijo iz enega izmed zakonov o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19, ki je omogočala prav možnost upokojitve delavcev pod pogoji, kot je zdaj predvideno v osnutku predloga ZJU, je bila, da je ureditev neustavna," so poudarili.

Sporen naj bi bil tudi pogoj, da morajo imeti kandidati za zasedbo delovnega mesta v javni upravi slovensko državljanstvo. Kot so pojasnili pri zagovorniku, morajo imeti tudi državljani drugih držav Evropske unije enake možnosti kandidiranja na prosta delovna mesta v Sloveniji, vključno z uradniškimi delovnimi mesti. Zato bi takšna zahteva lahko predstavljala diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine državljanstva.

V osnutku predloga zakona so predvidene tudi izjeme pri izpolnjevanju merila izobrazbe in delovne dobe za to, da bi javni uslužbenci kljub uveljavitvi strožjih pogojev za zasedbo delovnih mest, na katerih so trenutno, lahko še naprej opravljali delo na istem delovnem mestu.

"Tako je med drugim določeno, da lahko v javnem sektorju na delovnem mestu, za katero ne izpolnjujejo pogoja glede zahtevane izobrazbe, nadaljujejo delo uslužbenci, ki imajo vsaj 25 let delovnih izkušenj. Takšna in podobne izjeme so določene na podlagi osebnih okoliščin javnih uslužbencev, zato bi moral pripravljavec zakona pojasniti razloge, zakaj naj se tak diskriminatorni kriterij obravnava kot izjema od prepovedi diskriminacije," so še navedli pri Zagovorniku enakih možnosti.

Poziv k večji pozornosti do invalidov

Ministrstvu za javno upravo so tudi svetovali, naj v zakonskem predlogu upoštevajo, da ugotavljanje diskriminacije "terja svoj čas" in posledično naj bi podaljšali roke za uveljavljanje pravic, denimo za pritožbe pri delodajalcu in pred upravnim in delovnim sodiščem.

Izrecno pa naj bi v zakon zapisali, da je pritožbo kandidatov na razpisih mogoče vložiti tudi zaradi suma na diskriminatorno obravnavo, pravica do odškodnine pa naj bila v tem primeru urejena v skladu z zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Hkrati so pozvali tudi k večji pozornosti in odzivu na potrebe ljudi z različnimi invalidnostmi.