Hrvaški predsednik Stipe Mesić se je zavzel za mednarodno arbitražo o meji na morju med Hrvaško in Slovenijo.

Za hrvaški radio je Mesić zatrdil, da bi bila Hrvaška vnaprej pripravljena sprejeti vsako odločitev mednarodnih pravnih institucij o razmejitvi med državami.

Mesić je dodal, da ne razume, zakaj Slovenija ne sprejme hrvaškega predloga o arbitraži na Meddržavnem sodišču v Haagu ali na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu. Arbitraža je po Mesićevem mnenju edina logična rešitev, ker "Slovenci ne želijo sprejeti niti predloga, da bi mešana strokovna komisija identificirala vsak meter kopenske meje, ki je za Slovenijo sporen".

Mesić v enem dnevu od določene do nedoločene meje
Če bi tako določili mejo na kopnem, bi tudi prišli do točke, kjer se kopenska meja dotika morja. In tam "bi potem prišli z matematičnim izračunom do meje na morju", je še povedal Mesič. Mesič je sicer v soboto trdil nekaj povsem nasprotnega. Takrat je dejal, da je izhod kopenske meje na morje znan, s tem pa je tudi jasna meja na morju med državama.

Hrvaški predsednik je ob tem še nasprotoval slovenskim trditvam, da ima Slovenija pravico do izhoda na odprto morje. "Menim, da takšna trditev ne drži, ker je to bilo v obdobju SFRJ-ja, potem pa se je med Slovenijo in odprtim morjem pojavila Hrvaška. To je podobno, kot da bi Hrvaška zahtevala neposredno mejo z Avstrijo," je dejal Mesič.

Hrvaška: Meja na morju ni del nasledstva
Hrvaško ministrstvo je sicer predtem že povsem zavrnilo trditve Slovenije, da meja na morju še ni določena. MZZ hrvaški odgovor še proučuje.

Zagreb v noti poudarja, da morje ni in ne more biti predmet nasledstva, ker pripada kopnemu, ki je ob sukcesiji pripadlo Hrvaški. Hrvaška trdi, da gre pri slovenskem odzivu na dodelitev koncesije za raziskovanje severnega Jadrana Ini za zaostrovanje, ki ni in ne more biti v korist Sloveniji.

Na hrvaškem ministrstvu zatrjujejo, da se koncesija nanaša na hrvaško državno območje in na območja, na katerih ima Hrvaška suverene pravice in jurisdikcijo, odločitev hrvaške vlade pa "ne prejudicira razmejitvene črte med dvema državama".

Ob tem Hrvaška ostro protestira zaradi "poskusa slovenske strani, da bolj neposredno kot do zdaj izrazi odprto in jasno namero prisvajanja državnega območja Republike Hrvaške oziroma območja, na katerem ima Hrvaška suverene pravice in jurisdikcijo".

Slovenija ogrozila varnost v regiji?
Zagreb kot nesprejemljivo ocenjuje tudi zavračanje slovenske strani, da bi se za rešitev vprašanja na morju državi obrnili na mednarodno pravosodno telo. Hrvaško zunanje ministrstvo je še napovedalo, da bo o tem obvestilo pristojna telesa v Združenih narodih in v Evropski uniji, saj menijo, da je s slovenskim odzivom ogrožena varnost in stabilnost v Jugovzhodni Evropi.

Težava ni iskanje nafte, ampak prejudiciranje meje
Neuradni viri z ministrstva za zunanje zadeve trdijo, da nova diplomatska korespondenca ni potrebna, zato MZZ ne razmišlja o novi noti. Na Mladiki pa poudarjajo, da jih ne skrbi iskanje nafte v Jadranskem morju, ampak prejudiciranje meje, ki izhaja iz odločbe hrvaške vlade o dodelitvi koncesije Ini. Po mnenju pravnih strokovnjakov je pomembno, da Slovenija še naprej spremlja dogajanje. Poudarjajo, da Slovenija ne nasprotuje rešitvi s pomočjo tretjega, vendar je to stvar pripravljenosti obeh strani.

Na MZZ-ju naj bi poleg note o koncesiji Ine prejeli še eno, ki se nanaša na premike Slovenske vojske na Trdinovem vrhu. Slovenska vojska je poudarila, da so izvajali izključno naloge varovanja objekta.