Za stavko sindikatov javnega sektorja je vse pripravljeno, pravi vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi. Opozoril pa je tudi na pritiske na zaposlene, ki bi želeli stavkati.
Popoldne se je sešla koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, na kateri so govorili tudi o nadaljnjih dejavnostih po sredini stavki. Kot je dejal Posedi, glede na neodzivnost vlade ni pričakovati, da bi se tudi po sredini stavki na vladni strani "kaj resno premaknilo".Tako je predvideno, da bodo posamezne sindikalne skupine ločeno organizirale stavke, spomladi ali na začetku poletja pa bi spet sledila kakšna večja skupna dejavnost - razen če ne bi že pred tem dosegli uresničevanja stavkovnih zahtev.
"Vse dejavnosti bodo selektivno izbrale tiste dneve, ki prinesejo največ učinkov, gre za policijo, carino, veterinarje, visoko šolstvo, šolstvo, zdravstvo," je tudi za MMC že pred sestankom napovedal Posedi. "V sredo imamo skupaj enodnevno stavko, razen policije in carine, ki sta napovedali daljše stavkovno obdobje," je dodal.
Javni uslužbenci, ki se bodo udeležili splošne stavke javnega sektorja, niso upravičeni do nadomestila plače, sporočajo z ministrstva za pravosodje in javno upravo. Kot pojasnjujejo, iz stavkovnih zahtev izhaja, da stavka ni napovedana zaradi neizpolnjevanja oz. kršitev določil kolektivnih pogodb, kar je osnova za nadomestilo.
V sindikatih pa so prepričani, da zaposlenim, ki bodo v sredo stavkali, pripada nadomestilo plače. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi v nasprotnem primeru napoveduje tožbo. Pri tem se sklicuje na lanski sporazum o reševanju stavkovnih zahtev.
"Pritiski v ožji državni upravi"
Po ocenah naj bi stavkalo od 80.000 do 100.000 zaposlenih, pri čemer po Posedijevih besedah izhajajo iz podatkov za lansko stavko. A kot opozarja Posedi, je treba upoštevati, da bo veliko ljudi stavko lahko podprlo le tako, da bodo morda upočasnili delovni ritem, ne bodo pa mogli čisto prekiniti dela.
Kot je pojasnil, se namreč pojavljajo tudi pritiski na tiste, ki bi želeli stavkati, pri čemer je omenil ožjo državno upravo oz. ministrstva. Po navedbah Posedija se delajo spiski, kdo bo stavkal in kdo ne, zahtevajo se celo pisne izjave zaposlenih, da ne bodo stavkali.
Sindikati zahtevajo številke
"Sindikati od vlade zahtevamo, da maso plač ovrednoti s številkami, saj niti v trgovini ne moreš kupiti izdelka, če ta nima cene," pa je za MMC izjavil predsednik sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek. "Zahtevali smo vpogled v maso plač v letih 2011, 2012, 2013 ter da nam povedo, kolikšni so stroški dela v številkah in za koliko naj bi zmanjšali število zaposlenih v državni upravi. Tega nimajo, delajo brez številk," je kritičen Ogrizek.
"Vsakomur je to logično, da številke in neka enačba nekaj pomenita, oni pa delajo na pamet, to pa nam ni všeč," je ponovil. Dodal je, da včeraj niso sprejeli sklepov, ker mora minister Pličanič dobiti od vlade mandat, da se pogaja o masi plač, a ga še nima.
Vizjak imel mandat. Zakaj ga Pličanič nima?
O razlogih za to, da Pličanič nima mandata, Ogrizek ne želi ugibati, pove pa, da ga je Vizjak v preteklosti, denimo na pogajanjih o zakonu za uravnoteženje javnih financ, imel. "Osem mesecev so imeli čas, da dobijo ta mandat, če so imeli strašno željo, da pogajanja pripeljejo nekam. Če Virant odstopi, se ne bomo imeli s kom pogajati," pravi Ogrizek in nadaljuje: "Mi stavke ne moremo odpovedati, ker je tako daleč pripravljena, da se tega ne da." Napoveduje, da bo delo poklicnih gasilcev jutri, na dan stavke javnega sektorja, potekalo po nedeljskem urniku. Delali bodo najnujnejše zadeve, premoženje državljanov ne bo oškodovano.
Zdravniki se ne identificirajo s stavko javnega sektorja
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se s stavkovnimi zahtevami sindikatov javnega sektorja ne morejo identificirati, pa pravi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Kot pojasnjuje, je znižanje mase za plače v javnem sektorju s proračunom potrdil parlament - znižanje po njegovih besedah v nekaterih delih javnega sektorja ne bi smelo biti težava oziroma je celo nujno. Ob tem je spomnil, da so racionalizacijo javnega sektorja obljubljale vse parlamentarne stranke že pred volitvami.
Na vprašanje, zakaj se stavke ne udeležijo zaradi solidarnosti do drugih sindikatov, Kuštrin odgovarja, da imajo sicer z nekaterimi manjšimi sindikati dobre odnose, a solidarnosti med sindikati ni. Ob tem pojasnjuje, da je stavka najresnejše in najradikalnejše sredstvo, ki ga lahko oziroma morajo sindikati uporabijo v skrajni obliki, ne more pa se ga uporabljati in zlorabljati kar tako. Po njegovih besedah še posebej to velja za stavko zdravnikov, katere posledice čutijo bolniki.
V Fidesu pa sicer zahtevajo novo kolektivno pogodbo - njen del bi bili tudi standardi in normativi za zdravniško delo, je poudaril predsednik Kuštrin.
Večji del policistov v stavki ne bo sodeloval
Sindikat policistov Slovenije (SPS) v sredini stavki javnega sektorja ne bo sodeloval, so sporočili iz sindikata. Kot navajajo, trenutno zaposlenim v policiji ne grozi niti odpuščanje niti nižanje plač. Če bi zaposlenim v policiji plače znižali, pa imajo po njihovih navedbah "vse razloge za stavko".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje