Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Je bil razpis prirejen za točno določenega proizvajalca? Kdo so posredniki in partnerji v ozadju, kakšne bi bile provizije? Kako so bili z enim od ponudnikov povezani nekdanji predsednik borčevske organizacije Tit Turnšek ter poslovneža Božo in Diana Dimnik, znana dobavitelja v zdravstvu. In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?

"Skrajni čas je, da smo presekali gordijski vozel, je lani poleti izjavil premier. Nato sta nabavo novih helikopterjev na brniškem letališču slovesno napovedala še minister za notranje zadeve in ministrica za zdravje. Zdaj ko je razpis propadel, pa reševanje življenj očitno ni več prvovrstna politična tema. Ministra, ki nocoj nimata načrtovanih službenih obveznosti, v oddajo nista želela priti, poslala sta namestnika. Čigave igre in interesi preprečujejo ureditev razmer v helikopterski službi, od katere je lahko odvisno, ali bo ponesrečenec preživel ali ne?" je uvodoma povedala voditeljica Erika Žnidaršič.

V Tarči so o tem govorili Dejan Kink, vodja letalske policijske enote, Robert Sabol, reševalec, Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec, Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi-ja, Helga Dobrin, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve, Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje.


Helikopterska medicinska pomoč

Helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji se mora izboljšati. Tako trdijo mnogi, a nihče tako zagreto kot Robert Sabol iz ljubljanskega kliničnega centra. Zato se z njim radi srečujejo politiki, ki obljubljajo rešitve. Na primer Matej Tonin januarja 2020, je Tarčin prispevek začel novinar Klemen Košak.

"Naš cilj je zagotovo oblikovati finančno vzdržno in kakovostno helikoptersko nujno medicinsko pomoč," je Tonin povedal 13. januarja 2020.

Tonin je točno dva meseca pozneje postal minister za obrambo v vladi Janeza Janše, sistem helikopterske nujne medicinske pomoči pa se ni bistveno spremenil. Zato se je lahko pred državnozborskimi volitvami s Sabolom srečala Urška Klakočar Zupančič iz Svobode.

"Najlepša hvala gospod Sabol. Koliko je vredno človeško življenje? Človeško življenje je neprecenljivo. Slovenija potrebuje helikopter, ki bo namenjen samo za nujno medicinsko pomoč. Že včeraj bi ga morali imeti," je 31. januarja 2022 po srečanju s Sabolom dejala Klakočar Zupančič.

Tina Gaber, Robert Golob in Denis Avdić

Vlada pa je aktivnost pokazala šele po tem, ko sta premier Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber lani na križarjenju spoznala radijskega voditelja, Denisa Avdića.

Sabola so iz kabineta predsednika vlade poklicali že naslednji dan. Povabili so ga, naj pride še isti dan, čez nekaj ur. Tam so bili poleg njega in premierja še minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, njena sodelavca na zdravstvenem ministrstvu Denis Kordež in Darko Čander ter Damir Črnčec.

Črnčec je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za obrambo, odgovoren za nakup vojaške opreme. Pred kratkim je sicer odšel na bolje plačano službo na slovenski državni holding.
Sestanek o helikopterjih je imel dva dela, se spominja Sabol. Na neki točki je, skupaj z ministrico Prevolnik Rupel, Kordežem in Čandrom, prostor zapustil. Nadaljevali so torej samo Golob, Poklukar in Črnčec.

Pred evropskimi volitvami

Dva tedna pozneje, šestega junija, je vlada sistem helikopterske nujne medicinske pomoči prenesla z vojske na policijo. Ministrstvu za notranje zadeve pa je naložila nakup dveh helikopterjev. In Golob se je lahko tri dni pred evropskimi volitvami pohvalil.

"Imeli smo tudi sklep, prvič žal po 30 letih od osamosvojitve, kako bomo organizirali službo HMNP (hitra medicinska nujna pomoč) s helikopterji na način, ki je predpisan na evropskem nivoju. Do danes smo na to temo improvizirali," je Golob povedal 6. junija 2024.
Razplet je zanimiv zaradi nasveta, ki ga je Golobu dal Sabol. "Upam, da boste tako naredili kot so sosedje Hrvati, in na ta način dobili zelo veliko glasov, ker so imeli pred kratkim volitve. In če bo vaša stranka to rešila," je na Radiu 1 povedal Sabol.

Prirejen razpis za enega ponudnika?

"Najprej bom rekel, vlada je naredila prav, da se je tega problema sploh lotila," je povedal Miha Avbelj, tehnik letalec, ki je nekoč delal za policijsko letalsko enoto.

Iz helikopterske nujne medicinske pomoči je dobesedno diplomiral. Njegova peticija za ureditev sistema je zbrala več kot 7.000 podpisov. "Tisti trenutek, ko je vlada sklenila, da bo ministrstvo, policija vodila ta razpis, je bilo meni takoj jasno, da bo izbran helikopter Leonardo AW169. Iz preprostega razloga, ker policija tri takšne helikopterje tega tipa že ima," je dejal Avbelj.

Notranje ministrstvo oziroma policija sta se pogovarjala z obema potencialnima dobaviteljema helikopterjev. Z Leonardom prek video klica, predstavniki Airbusa pa so obiskali policijsko letalsko enoto. Nato sta julija lani oba pisno sporočila enako: en helikopter lahko dobavimo leta 2026 in drugega leta 2027.

A ministrstvo je v razpisu zapisalo zahtevo, da je zmagovalec razpisa "dolžan dobaviti oba helikopterja do 31. oktobra 2026". V Airbusu so za portal INFO360 sporočili, da je dobavni rok zanje prekratek.

Leonardo pa je kljub drugačni napovedi v prijavi na razpis zatrdil, da bo, za slabih 31 milijonov evrov, helikopterja dostavil do oktobra 2026.

Je bil razpis nalašč napisan tako, da bi bil izbran Leonardo?

"Na to verjetno ne bo nihče odgovori z da. Končni izid je znan. Prijavil se je samo en ponudnik. Je pa tukaj treba povedati, da tovrstni helikopterji – proizvajalcev je izredno malo. Realno gledano se pogovarjamo o dveh proizvajalcih," je odgovoril Avbelj.

Nato pa presenečenje – ministrstvo je ponudbo Leonarda zavrnilo zaradi napačne bančne garancije oziroma finančnega zavarovanja. Opozicija se je odzvala ostro. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je zapisal, da gre za "šolski primer korupcije", poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek pa: "Tega ne morem dokazati, ampak nekdo je ostal brez kuverte. In je besen. Zelo besen!"

Tudi Hojs je izpogajal helikopter za 15 milijonov

A v času prejšnje vlade se je na primer takratni notranji minister Aleš Hojs brez razpisa, na podlagi neposrednih pogajan z Leonardom dogovoril za helikopter za 15 milijonov evrov. Po skoraj isti ceni, kot jo Leonardo ponuja zdaj.

Zanimivo je tudi, da tako Leonardo kot Airbus, ki sta po mnenju strokovnjakov edina možna dobavitelja helikopterjev, v Sloveniji sodelujeta z istim podjetjem. Norner iz Ljubljane.

"Govorili smo z več predstavniki podjetja, ki ima sedež v tej stavbi. Izjave ne želijo dati, so nam pa zatrdili, da jih ne Leonardo ne Airbus ne plačuje v deležu vrednosti posla. Pri njih naj bi zgolj naročala storitve, na primer prevajalske ali logistične," je v prispevku povedal Košak.

Kakšna je bila vloga podjetja Akrila?

Uradnega posrednika je imel po neuradnih informacijah Airbus v Sloveniji do leta 2019. To je bilo podjetje Akrila. "Ko sem šel v penzijo, sem spoznal Boža Dimnika in sva govorila, povedal je, kaj delajo ta Akrila in sem rekel, potem ti pa lahko kaj pomagam in tako sem prišel na Akrila," je za Tarčo povedal Tit Turnšek, nekdanji minister za obrambo in nekdanji lastnik podjetja Akrila.

Akrila je praktično vse prihodke dobila od države, kažejo javni podatki. Dobrih pet milijonov evrov za vzdrževanje policijskega helikopterja znamke Airbus in vojaškega letala Turbolet.

Turnšek, med drugim tudi nekdanji predsednik zveze borcev NOB, je bil pet let uradni lastnik in direktor tega podjetja. "Lastnika sta bila Božo Dimnik in Diana, tud Akrila ni imel nobenih lastnih financ al koga v službi za to, to je bilo vse v firmi, ki jo je vodila takrat Diana,« je povedal Turnšek.

Turnšek ni vedel, da je lastnik podjetja Akrila

Vplivni lobist Božo Dimnik in njegova hčerka Diana Dimnik, sicer velika dobaviteljica javnemu zdravstvu, zanikata, da sta bila dejanska skrita lastnika ali direktorja podjetja Akrila. A Turnšek vztraja. Pravi, da se je sam ukvarjal samo z dobavo radijskih sistemov iz Izreala za podjetja, o poslih z državo, ki jih je po njegovem sklepala Diana Dimnik, pa ni vedel nič.

"Ker meni tudi niso povedali, da sem jaz lastnik. Mene so samo vpisali, naknadno sem to izvedel. Ampak evo, tko je pač… ," je nadaljeval Turnšek. Verjetno ste nekam dali kakšen podpis? "Da, da, to pa, tukaj podpiši, pa sem podpisal, pa kaj," je odgovoril na vprašanje Tarčine novinarke Anje Šter.

Je v ozadju finančni interes Roberta Sabola?

So tudi v ozadju reševanja sistema helikopterske nujne medicinske pomoči skriti interesi? Ugiba se marsikaj.

Nekateri finančne motive pripisujejo Robertu Sabolu. Konkretno, da želi v sistem, ki je zdaj v celoti državen, vpeljati zasebne izvajalce.

Sabol potrebo po spremembi sistema zagovarja skupaj z Juretom Griljcem, ki je direktor podjetja za helikopterske prevoze Flycom aviation. Sabol sam pa je sodeloval z več zasebnimi helikopterskimi prevozniki. V Sloveniji s podjetjem Helitours. Med drugim mu je pomagal javno demonstrirati, da je sposoben opravljati lete nujne medicinske pomoči.

V tujini pa je, vsaj posredno, sodeloval z italijanskim podjetjem Elifriulia in s hrvaškim podjetjem Eliadriatik, katerega e-poštni naslov je uporabljal. Obe podjetij sta avgusta 2023 s hrvaško vlado podpisali dogovor za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči.