To je Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta označila kot neprimerno, saj je potrebna širša razprava o tej temi. Kot je dejala, nima zaradi oznake zaupno o osnutku nikakršnih informacij. "Ne zdi se mi prav, da poteka v tajnosti," je dejala Neža Kogovšek Šalamon in dodala, da gre po njenem mnenju le za kupovanje časa. "Pričakovanja so izbrisani že večkrat predstavili, samo upamo lahko, da je kaj od tega vsebovano tudi v tej shemi," je še povedala.

Tudi Uršula Lipovec Čebron, ki je pomagala pri pripravi tožbe, na podlagi katere je evropsko sodišče šestim izbrisanim prisodilo po 20.000 evrov odškodnine, meni, da je nesprejemljivo, da priprava sheme poteka v tajnosti. Pravi, da to kaže na problem, ki ga ima vlada s shemo. "Dejstvo je, da je že od začetka priprave te sheme ves postopek zelo vprašljiv," je dejala Uršula Lipovec Čebron in dodala, da so na Mirovnem inštitutu in Amnesty International opozorili tudi na problematičnost pripravljavcev sheme.

Po njenem mnenju tajnost sheme kaže na to, da v vladi skrivajo stvari, zato je očitno, da bodo glede izbrisanih nastajale težave, ki so ves čas pričakovane. Priprava sheme bi morala po njenem mnenju potekati povsem drugače, med drugim tako, da bi že na začetku v pripravo vključili izbrisane, organizacije in raziskovalce.

Odločitev vlade, da omenjeno gradivo označi s stopnjo zaupno, so v razpravi na ljubljanski pravni fakulteti v torek kritizirali tudi pravni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem izbrisanih. Vloženi sta sicer dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, povezani s tem gradivom.