Komisija za nadzor javnih financ je morala, ker se na sejo niso prikazali predstavniki vlade, prekiniti delo. Gre za nespoštljiv odnos vlade, opozarjajo v SD-ju. Foto: Reuters
Komisija za nadzor javnih financ je morala, ker se na sejo niso prikazali predstavniki vlade, prekiniti delo. Gre za nespoštljiv odnos vlade, opozarjajo v SD-ju. Foto: Reuters

Komisija, v kateri ima večino opozicija, je v sredo na zahtevo SD-ja, LMŠ-ja, Levice in SAB-a obravnavala problematiko porabe javnih sredstev za nakup zaščitne opreme v epidemiji novega koronavirusa. Na dnevnem redu je imela nato še predlog priporočil vladi glede poročanja po zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju iz letošnjega marca, vendar na drugi strani ni imela sogovornika.

Sejo so zato prekinili in trije poslanci SD-ja, člani komisije, so na predsednika komisije Igorja Pečka iz LMŠ-ja naslovili zahtevo, naj čim prej skliče nadaljevalne seje ter na njej zagotovi udeležbo vabljenih predstavnikov vlade.

V SD-ju, LMŠ-ju, Levici in SAB-u namreč ob bojazni, da se bodo pri nakupih zaščitne opreme okoriščali posamezniki na račun javnih sredstev, opozarjajo še na neomejene pravice prerazporejanja denarja znotraj proračuna, ki ga je vladi dal zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju.

Finančni minister Andrej Šircelj. Foto: BoBo
Finančni minister Andrej Šircelj. Foto: BoBo

Redno mesečno poročanje

Zakon je vladi naložil zgolj redno mesečno poročanje državnemu zboru o opravljenih prerazporeditvah. Gre za (potencialno) milijarde javnega denarja, ki ga v tem trenutku ne nadzira nihče, so danes opozorili v SD-ju.

Zakon določa, da lahko vlada med epidemijo začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov in si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna. Da je ta določba sporna, so poslanci opozicije opozarjali že med samim postopkom sprejemanja zakona.

"DZ ne bo imel več pristojnosti nad področjem javnih financ," je tedaj komentiral Robert Pavšič (LMŠ). "Vlada bo dobila največja mogoča pooblastila v času od osamosvojitve Slovenije in precej večja, kot jih je imela v času finančne krize," pa je dodal Robert Polnar (DeSUS). V Levici so se zbali, da bodo ti ukrepi izkoriščeni za nezakonito utrjevanje oblasti. Jožef Horvat (NSi) je po drugi strani menil, da krizno upravljanje zahteva, da damo vladi več pooblastil. Enako je trdil tudi finančni minister Andrej Šircelj, ki je poslancem obljubil redno mesečno poročanje. "Če bi imel zadosti kadrov in časa, bi pošiljal dnevno," je dodal marca v DZ-ju.

Prvo poročilo: 387,9 milijona evrov

Medtem so v DZ-ju prejeli prvo poročilo vlade o izvedenih prerazporeditvah. Zajema obdobje od 16. marca do 6. maja, vlada pa v njem pojasnjuje, da se je zaradi razglasitve epidemije in močno poslabšanih kazalnikov gospodarskih gibanj takoj na svoji prvi seji odločila zadržati izvrševanje proračuna. Hkrati je z namenom zagotavljanja zadostnih sredstev za izvajanje nujnih nalog, vezanih na trenutne razmere, v rezerve preusmerila 387,9 milijona evrov.

Iz poročila je tudi razvidno, kateri proračunski uporabniki so prejeli dodatna sredstva. Med njimi so, denimo, gospodarsko ministrstvo (176,5 milijona evrov za oblikovanje državnih blagovnih rezerv), ministrstvo za delo (22,6 milijona evrov za delno povračilo nadomestila plače za delavce na čakanju in v karanteni) ter Finančna uprava RS (43,9 milijona evrov za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka).