Predlog prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi pristojnosti, ki so bile razdeljene med ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, združuje pod ministrstvo za solidarno prihodnost. To po oceni pripravljavcev zakona pomeni poenostavljeno urejanje, odločanje in postopke izvajanja sistemskih in administrativnih dejavnosti na področju dolgotrajne oskrbe.

Enajst organizacij v skupnem pozivu od ministrstva za solidarno prihodnost zahteva podaljšanje javne obravnave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, za kar je ministrstvo predvidelo le pet delovnih dni.

"Predlog ne vsebuje podzakonskih aktov, to je neresno, nestrokovno in neodgovorno," je za STA dejala Anita Caruso, predsednica društva Srebrna nit, ki je tudi med podpisniki zahteve. Po njenih besedah so presenečeni in začudeni, da je ministrstvo v javno razpravo poslalo tako nedodelan predlog, ki se povrhu razlikuje od različice, ki so jo prejeli člani posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo. Organizacije so tudi opozorile, da v predlogu zakona ni določeno, kako bo urejeno financiranje dolgotrajne oskrbe.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v odzivu na zahtevo za podaljšanje roka javne obravnave zapisali, da se strinjajo, da gre za obsežen sistemski zakon, ki celovito ureja področje dolgotrajne oskrbe.

Strinjajo se tudi, da tovrsten zakonodajni poseg zahteva široko obravnavo in družbeni konsenz, zato jih veseli, da so se deležniki na dozdajšnjih srečanjih strinjali z večino rešitev, ki jih novi zakon ponuja. Prepričani so, da zakonski predlog obravnava večino izzivov, ki so se pretresali zadnjih 20 let, zato se v tem času pričakujejo učinkovita delovna srečanja.

"Upravičena skrb, ki pesti tako podpisnike pobude kot ministra za solidarno prihodnost, pa je politične narave," so dodali. Novi zakon mora namreč začeti veljati s 1. januarjem 2024, zakonodajni postopek zahteva svoj čas, v oblikovanju časovnice sprejemanja zakona pa je ministrstvo moralo upoštevati tudi morebitne druge postopkovne oteževalne okoliščine, so pojasnili. Do 26. maja bodo zakon uskladili znotraj vladne koalicije in z drugimi resorji. Najprej s finančnim ministrstvom, s katerim bodo dorekli tudi financiranje sistema dolgotrajne oskrbe, so dodali.

Kritični tudi v Skupnosti občin Slovenije

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Skupnosti občin Slovenije, je v povezavi s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi 18. maja potekal sestanek z resornim ministrstvom. Po njihovih navedbah državna stran na njem ni podala jasnih odgovorov o razmejitvi pristojnosti in financiranju dejavnosti, dan pozneje pa je bil predlog zakona dan v javno razpravo za pet delovnih dni. Župani so tak pristop glede na resnost potrebnih sistemskih sprememb označili kot neresen in popolnoma nesprejemljiv, so sporočili iz skupnosti.

Vstopna točka bodo centri za socialno delo

Predlog zakona sicer predvideva vzpostavitev vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo v okviru centrov za socialno delo (CSD). "Ker bodo za izvajanje tega zakona zagotovljeni ustrezni dodatni kadrovski in finančni viri za CSD, izvajanje tega zakona ne pomeni dodatne obremenitve," ministrstvo za solidarno prihodnost poudarja v predlogu zakona.

Eden osrednjih ciljev je okrepiti dolgotrajno oskrbo na domu. Predlog zakona kot izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji definira domove za starejše. Za oskrbovalce družinskih članov pa predlog prinaša dvig plačila za izgubljen dohodek v vrednosti 1,5 minimalne plače.

Na kadrovskem področju so širše opredeljeni minimalni kadrovski pogoji za izvajanje osnovnih dnevnih opravil. Tako oskrba ni vezana zgolj na smer oziroma program socialnega oskrbovalca, ampak omogoča širši nabor profilov oziroma poklicev za ključna delovna mesta.

Predlog uvaja možnost, da se uporabnik sam odloči, katere storitve dolgotrajne oskrbe bo prejemal. V ospredju je dolgotrajna oskrba v skupnosti, saj je osnova izhodišče, da si vsak želi čim dlje ostati doma. Uporabnik sicer lahko izbira med dolgotrajno oskrbo v instituciji, dolgotrajno oskrbo na domu in denarnim prejemkom, ministrstvo pojasnjuje v predlogu zakona.

Zakon natančno opredeljuje tudi primerljive storitve, v primeru prejema katerih posameznik ni upravičen do dolgotrajne oskrbe.

Usklajevanja v okviru ESS-ja

Izhodišča predloga prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi je ministrstvo za solidarno prihodnost pred dvema tednoma predstavilo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS). Predlog zakona bo v okviru ESS-ja usklajevala posebna pogajalska skupina. V zakonodajni postopek pa naj bi ga vložili pred poletjem.