Borut Cink, predsednik Mlade liberalne demokracije, je pojasnil, da zakon celovito in organizirano ureja vsa kratkočasna in občasna dela za tri skupine, ki imajo svoj socialni status že urejen. Študentom pa se poleg tega socialni status izboljšuje tudi s spremembo sistema štipendiranja, ki prinaša večji obseg štipendiranja. Študenti z malim delo pridobijo priznane delovne izkušnje, teče pa jim tudi pokojninska doba.

"Praktično noben študent zaradi malega dela ne bo oškodovan"
Znova je opozoril, da po podatkib Študentske organizacije v Sloveniji 93 odstotkov študentov zasluži manj kot 6.000 evrov bruto, kolikor znaša zgornja omejitev letnega zaslužka z malim delom. Podatki hkrati kažejo, da je v Sloveniji več kot 30 odstotkov študentov vpisanih fiktivno, kar pomeni, da skoraj noben študent zaradi malega dela ne bo oškodovan, je dodal Cink. Poleg tega zakon uvaja rizični sklad, iz katerega bodo za delo poplačani tisti, ki do 18. v mesecu ne bodo prejeli plačila za pretekli mesec.

Zakon prinaša prednosti tudi za upokojence, ki so že dalj časa prosili državo, naj uredi njihovo delo, pa tudi za brezposelne, ki jim bo malo delo pomagalo ohranjati stik s trgom delovne sile. Poudaril je, da brezposelnim ne bo treba opravljati malega dela, če tega ne bodo želeli, bodo pa še vedno morali izvajati svoj zaposlitveni načrt.

"Ne bo prišlo do prekarizacije"
Cink meni, da zaradi omejitev, ki jih kot varovalke določa zakon o malem delu, ne bo prišlo do tega, čemur sindikati pravijo prekarizacija. Opozoril je, da je obstoječe stanje študentsko delo, ki se ga izrablja prek izdajanja napotnic. Povedal je še, da razrast študentskega dela presega potrebe in namene, zaradi uvedbe malega dela pa se bodo delodajalci morali prilagoditi spremembam in te uvesti preko novih delovnih razmerij.

Dejan Radunić, predsednik sveta Zares aktivnih je predstavil, kam bodo šle dajatve, ki bodo pobrane od malega dela. En odstotek bo šel v rizični sklad, štirje odstotki za izvajanje posebnih projektov in izvajanje dejavnosti Študentske organizacije Slovenije, za posebne projekte za ukrepe aktivne politike zaposlovanja in za projekte, namenjene mladim upokojencem. Dva odstotka bosta namenjena gradnji študentskih domov, dva pa posredovalcem malega dela, ki bodo, če bo zakon sprejet, opravljali neprofitno dejavnost.

"Ni res, da bo manj štipendij"
Zatrdil je, da ne držijo izjave ŠOS-a, da bo z zmanjšanjem sredstev za študentske organizacije na voljo manj denarja za štipendije. Pojasnil je, da vsi študenti letos, pri katerih prihodki na družinskega člana mesečno znašajo manj kot 610 evrov na mesec, prejemajo štipendije.

Marko Kastelic, predsednik Mladega foruma SD-ja pa se je dotaknil kampanje, ki jo glede malega dela vodijo sindikati, predvsem Zveza svobodnih sindikatov. Njihovi pozivi se mu zdijo "naravnost sramotni za sindikalno gibanje". Sindikati izpostavljajo problem regresa, porodniške, bolniške, minimalne urne postavke. Očitno so želeli, da bi vse to priznali v zakonu, hkrati pa bi se umaknile omejitve glede maksimalnih urnih postavk in tako bi vsi postali mali delavci, je dejal Kastelic.

"Kje so bili sindikati z opozarjanjem na študentsko delo 20 let?"
"Katere koli prednosti so bile predstavljene, nič ni bilo dovolj za sindikate." Poudaril je, da moramo zakon o malem delu primerjati z obstoječim modelom študentskega dela, ne pa z različnimi modeli, ki jih lahko najdemo v zakonu o delovnih razmerjih. Vprašal se je tudi, kje so bili sindikati 20 let, v času študentskega dela, ki ne prinaša nobenih pravic, pa se niso nikoli oglasili.