Zakon o štipendijah opredeljuje državne štipendije, ki so namenjene dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin, Zoisove štipendije, namenjene dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost. Nekatere vrste štipendij je mogoče prejemati hkrati.

Zoisovo štipendijo bo mogoče pridobiti z izjemnimi dosežki in z ustreznim učnim uspehom. Višina Zoisove štipendije mesečno znaša 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente, lahko pa se pridobi še dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Mladi športniki pri prošnji za Zoisovo štipendijo ne bodo mogli več uveljavljati le športnih dosežkov, temveč bodo morali upravičenost dokazovati tudi z učnim uspehom.

Novost med štipendijami je štipendija za deficitarne poklice, ki bo znašala 100 evrov mesečno in bo namenjena tako dijakom kot študentom.

Zakon o štipendiranju uvaja tudi spremembe na področju kadrovskega štipendiranja. Tako sta uvedena poskusno leto in enomesečna delovna praksa. Višji je tudi delež sofinanciranja države, ki bo zdaj znašal do 70 odstotkov celotne kadrovske štipendije, vendar ne več kot 40 odstotkov minimalne plače.

Zakon se bo začel uporabljati z letom 2014, tako da bodo štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2013/2014 dodeljene še po do zdaj veljavni zakonodaji.

Novi zakon je posledica negodovanj študentov in dijakov
Proti prejšnjemu režimu podeljevanja štipendij so glasno nasprotovali tako študenti kot dijaki. Dijakom je t. i. socialna zakonodaja ukinila možnost štipendiranja do polnoletnosti, vendar na račun višjih otroških dodatkov.

Študentje so lani sami vložili v DZ svojo različico zakona o štipendiranju, ki jo je s podpisi podprlo več kot 5.000 mladih. Vlada pa jih je nato povabila k skupnemu oblikovanju novega zakona, ki je zdaj začel veljati.