Po izglasovani nezaupnici vladi državni zbor normalno nadaljuje delo. Poslanke in poslanci so tako razpravljali o dveh zakonskih predlogih, ki urejata delovanje policije - o zakonu o nalogah in pooblastilih policije ter zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Omenjena zakona naj bi celostno in sistemsko urejala policijsko zakonodajo, že ob sprejemanju na vladi pa sta v javnosti dvignila veliko prahu predvsem zaradi uvedbe dodatkov k plačam policistov, saj bi ti lahko porušili enotni plačni sistem.

Za Zares sporna dodatek za vodenje in delo prekrškovnega organa
Ravno to je zmotilo tudi poslance Zaresa, ki prav zato zakonov ne podpirajo. Franco Juri je dejal, da se v poslanski skupini zavedajo, da zakon o javnih uslužbencih dopušča drugačno možnost ureditve plač za nekatere kategorije javnih uslužbencev, vendar je prepričan, da predlog zakona "prejudicira in ruši celoten sistem plač javnih uslužbencev". Posebej sporna se mu zdita dodatek za vodenje in dodatek za delo prekrškovnega organa. Ob tem je opozoril, da ne nasprotujejo višjim plačam policistom, vendar pa "tukaj ne gre za policiste, ampak za politično vprašanje".

Kakšne dodatke uvaja zakon?
Po predlogu bi v letih 2012 in 2013 v proračunu porabili le dodatnih 50.000 evrov na leto, leta 2014 pa bi se stroški dvignili na 3,5 milijona. Od tega bi bilo 1,7 milijona evrov namenjenih zgolj za povečanje dodatka na stalnost, ta bi se dvignila z 0,33, kot je drugje v javni upravi, na 0,5 odstotka.

Uvajajo pa se še nekateri drugi dodatki - med drugim tudi tisti za policiste, ki sodelujejo s posebno policijsko enoto, pa dodatek za vodenje, dodatek za delo pooblaščenih uradnih oseb, ki vodijo prekrškovne postopke, dodatek za poveljnike, ki vodijo posebno policijsko enoto, ter dodatek za posebne obremenitve pilotov, kopilotov, tehnikov letalcev in posameznih delovnih mest v specialni enoti.

SDS zmotila menjava direktorjev in komandirjev
Vinko Gorenak iz SDS-a pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine opozoril, da bodo imeli po predlogu zakona direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj mandat, postopki za imenovanje pa se bodo začeli z uveljavitvijo zakona. To pa je za SDS nesprejemljivo. "Določba pomeni le, da imate namen zamenjati vseh osem direktorjev policijskih uprav in vseh 110 komandirjev policijskih postaj," je dejal in dodal, da nikjer v Evropi tega nimajo urejenega na tak način. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je pomisleke obeh poslancev zavrnil.

SD, SLS, DeSUS, LDS in nepovezani zakona podpirajo
Podporo zakonu so napovedali v SD-ju, SLS-u, DeSUS-u, LDS-u in nepovezani poslanci. Anton Colarič iz SD-ja je tako prepričan, da je zakon dober, saj ureja specifična delovna pravna razmerja v policiji in zagotavlja tesnejšo vpetost policije v delovanje lokalnih skupnosti. V stranki pa si, kot je dejal, želijo prav to, da bi bila policija bolje povezana z lokalnim okoljem. Poslance SLS-a po besedah Gvida Kresa motijo predvideni dodatki. Ti bodo namreč začeli veljati šele leta 2014, vendar kdo ve, kakšne razmere bodo takrat, je opozoril. Kljub temu je napovedal, da bo stranka zakon podprla.

V DeSUS se po besedah Antona Urha nagibajo k temu, da bodo zakon podprli, saj se "zavedajo, da policisti predstavljajo enega od glavnih temeljev pravne države". Zakon nameravajo podpreti tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Po besedah njenega vodje Franca Žnidaršiča so prepričani, da zakon prinaša pomembne in potrebne zakonske spremembe.