Osnutek, ki ga je že decembra lani v italijanskem senatu vložila Južnotirolska ljudska stranka, je bil konec letošnjega januarja dodeljen v obravnavo pristojni senatni komisiji.

Kot je bilo rečeno na petkovi predstavitvi, želi stranka Slovenska skupnost (SSk) s svojim osnutkom dopolniti besedilo, ki ga je pred časom v italijanskem parlamentu že vložila slovenska senatorka iz vrst Demokratske stranke Tamara Blažina, cilj pa je zagotovitev večje zaščite za slovensko manjšino s pomenom, ki ga ima šolstvo za vsak narod in tudi za vsako manjšinsko skupnost v njenem jeziku.

Večji poudarek na mednarodnih pogodbah
SSk v osnutku opozarja, da v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) deluje 78 otroških vrtcev in šol vseh stopenj, kjer je učni jezik slovenščina oziroma delujejo po dvojezičnem, slovensko-italijanskem modelu, letos pa jih obiskuje okoli štiri tisoč učencev in dijakov.

Besedilo zakonskega osnutka SSk-ja šteje 23 členov, pri čemer so na petkovi predstavitvi opozorili zlasti na poudarek, ki se daje ne samo italijanski zaščitni zakonodaji, ampak tudi mednarodnim pogodbam, kot sta londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975, ki ščitita tudi slovenske šole v Italiji.

SSk se zavzema za programsko avtonomijo učnih smeri
Kot opozarjajo pri SSk-ju, za slednje zaradi njihove specifike ne bi smeli veljati italijanski vsedržavni parametri in pogoji o številčnosti v primeru kakšnih varčevalnih ukrepov, prav tako bi morale uživati posebno avtonomijo in bi moral zanje skrbeti poseben intendant s pooblastili, kot jih imajo vodje deželnih šolskih uradov v italijanski državi. Prav tako mora ohraniti posvetovalni značaj trenutno delujoča Deželna komisija za slovenske šole, dodajajo.

SSk se zavzema tudi za programsko avtonomijo učnih smeri, medtem ko bi moralo biti združevanje razredov oziroma šol izvedeno zgolj, če za to obstaja soglasje. Razpise za ravnateljska mesta bi morali objaviti vsakokrat, ko se katero izmed teh mest izprazni, prav tako bi morali preurediti šolske urnike in skrajšati dolžino učnih ur, ker se v slovenskih šolah poučuje predmet več.

Dolžina učnih ur v Italiji in torej tudi na slovenskih šolah je namreč šestdeset minut, medtem ko v drugih evropskih državah učne ure trajajo največ od 45 do 50 minut, opozarjajo v SSk-ju.

Zahteva po poznavanju slovenskega jezika pri učnem osebju
Slovenska stranka je v svojem osnutku še posebej izpostavila zahtevo po poznavanju slovenskega jezika pri učnem osebju in ravnateljih, osebje na slovenskih in dvojezičnih šolah pa bi moralo prejemati poseben dodatek za dvojezično poslovanje.

V osnutku je predvideno tudi upoštevanje inovativnih dejavnikov v šolskem sistemu v Sloveniji, predvideno je tudi sodelovanje s šolami in izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji, poudarjena sta potreba po izobraževanju učiteljev v slovenskem jeziku ter potreba po pouku slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini.