Spomnimo, za kaj je šlo. Tožnik je bil mariborski sodnik Igor Strnad, ki je za obdobje med 1. julijem 2005 in 31. decembrom 2007 zahteval izplačilo neizplačane razlike plače v neto višini 13.899,54 evra, a je vrhovno sodišče ugodilo reviziji plačila razlike plače sodnikom, zahtevek sodnika zavrnilo in mu naložilo poplačilo stroškov postopka.
SODNIKI, TOŽILCI IN DRŽAVNI PRAVOBRANILCI TOŽIJO DRŽAVO
Pravosodni funkcionarji - sodniki, tožilci in državni pravobranilci - tožijo državo, saj naj bi med letoma 1997 in 2008 prejemali za približno 20 odstotkov prenizke plače. Zdaj jih večina toži za razliko v plači od leta 2003 do 2008, saj so zahtevki izpred leta 2003 že zastarali.
Do zdaj naj bi 493 pravosodnih funkcionarjev vložilo tožbe, zahtevki za premalo izplačane plače pa se gibljejo od 20.000 do 50.000 evrov brez obresti. Največ tožb je vloženih na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer 297, tožbe pa naj bi po neuradnih podatkih vložilo vseh 17 sodnikov tega sodišča. Na mariborskem delovnem sodišču je vloženih 111 tožb, 77 na celjskem in osem na koprskem delovnem sodišču.
Revizija, ki jo je zoper pravnomočno sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča z junija 2009 dopustilo vrhovno sodišče, je zadevala vprašanja osnove za obračun plač sodnikov, ki je bila določena z zakonom o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnih razmerij, in pravnega pomena pravnomočne odločbe o določitvi plače sodnika.
Kot je v obrazložitvi med drugim navedel senat delovnega oddelka vrhovnega sodišča, ne drži, da je komisija državnega zbora odločila o znižanju osnove sodniške plače. Tako so poslanci znižali osnovo za obračun svoje plače. Zakon o sodniški službi pa je določil, da je osnova za obračun sodniške plače tista osnova, ki je določena (tudi ob možnosti znižanja) za poslance, so na vrhovnem sodišču pojasnili v sporočilu za javnost.
Zalar: Odločitev pomembna z vidika državnega proračuna
Minister za pravosodje Aleš Zalar opozarja, da gre pri vsem skupaj za precedenčni primer, s katerim je nakazana pričakovana smer obravnave tega vprašanja. Minister je prepričan, da je odločitev sodišča pomembna z vidika državnega proračuna. Gre za pomembno zmago države, je zatrdil in spomnil, da je bil povprečni tožbeni zahtevek naravnan na okoli 20.000 evrov, tožnikov pa je skupaj 624.
Poleg tega odločitev kaže na nepristranost sodnikov, je dejal Zalar, saj so sodniki v postopku odločali o premoženjskih koristih svojih vrstnikov.
Plače mizerne, ne pa tudi nezakonite
Plače pravosodnih funkcionarjev so bile po njegovih besedah pred zadnjo plačno reformo slabe, celo mizerne; vprašanje, pred katerim se je znašlo vrhovno sodišče, pa je bilo, ali so bile tudi nezakonite.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje