Po seji sveta psihiatrične klinike, na kateri so razpravljali o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov, so sporočili, da v celoti podpirajo delo vodstvo psihiatrične klinike na podlagi rezultatov poslovanja in da ne predlagajo razrešitve generalnega direktorja zavoda Bojana Zalarja, ker niso podani razlogi za razrešitev. Hkrati ne vidijo razloga, da bi podali svoj odstop, še manj, da bi jih ustanovitelj razrešil. Kot so sporočili, je njihovo strokovno delo dokumentirano z rezultati klinike. Klinika ves čas pozitivno posluje, izvršuje zastavljene letne plane, nadpovprečno zagotavlja pogoje za delo in bivanje pacientov skozi redno investiranje in vzdrževanje objektov, trdijo v izjavi za javnost.

Ob tem dodajajo, da so podporo izrazili tudi sindikati v zavodu in lokalna skupnost MOL, ki ima zaupanje v vodenje in strokovnost klinike.

Svet zavoda ugotavlja, da bi razrešitev tako članov kot generalnega direktora zavoda pomenila razbijanje tima po vseh objektivnih kazalcih ene najuspešnejših klinik v Sloveniji.

Svet zavoda je prejel tudi več pisem zaposlenih, iz katerih "izhaja izjemna podpora vsem zaposlenim in vodstvu klinike".

Svet je med obravnavo očitkov o domnevnem nasilju na kliniki seznanil s časovnico anonimnih prijav, z vsebino inšpekcijskih nadzorov zdravstvene inšpekcije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, drugih inšpekcij ter akreditacijskih postopkov ter poročilom o postopkih pred pristojnimi sodišči v zvezi z odškodninami pacientov ter ugotovil, da ni bilo ugotovljenih nobenih posebnih nepravilnosti.

Svet se je seznanil, da je bilo v zadnjih treh letih v ljubljanski psihiatrični kliniki zaposlenim izdanih 14 opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, od tega šestim delavcem iz zdravstvene nege in oskrbe, in ugotavlja, da se na zavodu izvajajo ukrepi. Poskrbljeno je tudi za izobraževanje zaposlenih na področju uporabe ustreznih tehnik preprečevanja nasilnega vedenja pacientov.

Redno se po njihovih navedbah izvajajo tudi ankete o izkušnjah pacientov - v letu 2022 je anketo izpolnilo več kot 2000 pacientov - ankete v zavodu redno analizirajo in pripravljajo ukrepe na podlagi ugotovitev, so zapisali po seji sveta zavoda.

"Svet je z vso skrbnostjo in odgovornostjo proučil vse objave, dokumente, izjave (predvsem zaposlenih) ter predpise in z velikim obžalovanjem ugotavlja, da je nastala pacientom, njihovim svojcem in vsem zaposlenim ogromna škoda, za kar se jim v imenu sveta, vodstva zavoda in ustanovitelja zavoda iskreno opravičuje," so zapisali v izjavi za javnost po seji sveta.
Svet zavoda se je seznanil tudi z začetkom postopka sistemskega nadzora, ki ga je v torek uvedlo ministrstvo za zdravje, in s predlogom za izvedbo strokovnega nadzora Zdravniške zbornice Slovenije, ki ga je v torek zahteval generalni direktor bolnišnice. Prav tako so se seznanili z naznanitvijo suma storitve kaznivega dejanja zoper neznanega storilca, ki jo je psihiatrična klinika danes vložila na Okrožno državno tožilstvo.

"Svet, tako kot vodstvo zavoda, podpira zahteve po strokovnih nadzorih in naznanitvi suma kaznivega dejanja," so navedli.

Bo minister pozval Zalarja k odstopu?

Po informacijah portala N1 bo vlada na jutrišnji seji razrešíla pet članov sveta zavoda, ki jih predlaga vlada, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa naj bi generalnega direktorja Bojana Zalarja po seji vlade pozval k odstopu. Svet ima sicer devet članov.

Kot je včeraj opozoril zdravstveni minister Bešič Loredan, je Zalar po njegovem mnenju storil napako, ker kljub velikemu pritisku javnosti ter strahu zaposlenih in pacientov ni zahteval izrednega strokovnega nadzora, po možnosti z mednarodnimi neodvisnimi strokovnjaki. Na vprašanje, ali je torej direktor Psihiatrične bolnišnice izgubil njegovo zaupanje, pa je odgovoril: "Lahko rečemo, da po moji oceni ni opravil naloge, ki bi jo moral opraviti, ampak ta odločitev je v rokah sveta zavoda."

Sporna izjava direktorja klinike Bojana Zalarja

Včeraj se je na očitke o domnevnem nasilju odzval tudi direktor klinike Bojan Zalar, a je s primerjavo s prijavami o spolnih zlorabah povzročil nov zaplet in ogorčene odzive.

“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, ali je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema,” je Zalar dejal v bran pred očitki o ignoriranju prijav nasilja.

Tiskovna konferenca je bila namenjena odzivu zaposlenih na poročanje portala N1 o domnevnem nasilju na kliniki, direktor Zalar pa je odgovarjal tudi na novinarsko vprašanje o tem, ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo ali so že zaradi njihove duševne motnje diskreditirani.

Sorodna novica Vodstvo psihiatrije očitke o domnevnem nasilju zanika. Minister pričakuje zunanji strokovni nadzor.

Švarc Pipan: Neumestna in škodljiva izjava

Omenjena Zalarjeva izjava je nemudoma sprožila ogorčenje v javnosti. "Izjave direktorja psihiatrične klinike glede spolnih zlorab ocenjujem kot neumestne in škodljive. So odkrito špekulativne (“… ne vem, če …”) in brez ustreznega premisleka, kakšen učinek in posledice imajo na žrtve trditve, da naj bi bilo kar 9 od 10 (!) prijav spolne zlorabe izmišljenih," je v odzivu zapisala pravosodna mininstrica Dominika Švarc Pipan.

Po ministričinih besedah nas v državi, v kateri je spolno nasilje – daleč najpogosteje izvirajoče iz intimno-partnerskih, družinskih ali skrbniških odnosov – izjemno pereč problem, take izjave vržejo več korakov nazaj v prizadevanjih za premik v družbeni miselnosti ter k boljšemu razumevanju in zaščiti žrtev spolnega nasilja.

Društvo SOS-telefon: To je poskus utišanja žrtev spolnega nasilja

V Društvu SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja ob tej izjavi navajajo podatke iz raziskave ministrstva za pravosodje iz leta 2020, ki je pokazala, da je vsaka peta oseba v otroštvu doživela najmanj eno obliko spolnega nasilja, vsaka sedma dve ali več. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo.

Predsednica društva Maja Plaz opozarja, da je spolno nasilje kaznivo dejanje, ob katerem je izraženega največ dvoma o žrtvah, saj so to težko dokazljiva dejanja, pri katerih so žrtve med sodnim postopkom, kadar je sploh sprožen, popolnoma razčlovečene in vnovično viktimizirane znotraj sistema. Zato se sprašuje, o kakšnem sistemu množičnega prijavljanja spolnih zlorab govori direktor ljubljanske psihiatrične klinike.

"Realnost žrtev in nas, ki jih vsakodnevno spremljamo, je, da živimo v sistemu, v katerem se jim po pravilu ne verjame, v katerem se nanje prelaga krivda za preživeto nasilje, v katerem se gre z dvomom včasih celo tako daleč, da sodnik sploh ne postavi izvedenca ali pa le-ta naredi poročilo zgolj na osnovi predhodne dokumentacije, ne da bi enkrat samkrat srečal tistega, o katerem poda svoje mnenje," je bila kritična.

V društvu opozarjajo, da se nemalo žrtev spolnega nasilja znajde tudi na psihiatriji. "Večinoma so njihove izkušnje, da jih nihče ne vpraša, ali so preživele spolno zlorabo, spolno nasilje, spolno nadlegovanje," je navedla Maja Plaz, ki je opozorila še, da je bil torek "dan, ko je žrtve ponovno nekdo hotel utišati". Medtem ko mora po njenem mnenju del sistema "postati (pravočasno) prepoznavanje in ustrezna pomoč in kaznovanje storilcev in ne pometanje dejanskega stanja pod preprogo, saj s tem generiramo vsakovrstno nasilje".

Vsakršen poskus utišanja žrtev spolnega nasilja ter relativiziranja kaznivega dejanja posilstva in spolnega nadlegovanja obsojajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Kot družba se moramo resno pogovoriti, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, pri katerem se največkrat pojavlja dvom o žrtvah in najpogosteje zatajijo institucije, ki naj bi žrtev zaščitile in ji zagotovile korektno obravnavo," so poudarili in dodali, da mora biti skupni cilj vseh, da žrtve vseh oblik nasilja opogumijo in jim zagotovijo primerno obravnavo.

Po njihovih besedah nasilje nad ženskami in v družini tudi po epidemiji covida-19 še narašča in "že prerašča v akutno stanje, kar se odraža tudi v porastu števila femicidov, lani smo jih zabeležili kar 13".

8. marec: Direktorju manjka občutljivosti in razumevanja

"S to izjavo direktor klinike izkazuje popolno pomanjkanje občutljivosti in razumevanja problematike spolnega nasilja in zlorab. Izjava direktorja je skregana z dejanskim stanjem in sledi vzorcu, ki žrtvi ne verjame in ima za posledico to, da večina spolnega nasilja in posilstev ostane neprijavljena," so zapisali v Inštitutu 8. marec, v katerem so prepričani, da je direktor Zalar na vprašanje, zakaj se žrtvam domnevnega nasilja ne verjame, odgovoril skrajno neprimerno.

Po navedbah inštituta raziskave kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab in nasilja izredno malo, manj kot dva odstotka. Na podlagi raziskav ugotovljeno dejstvo pa je tudi, da je na ravni EU-ja prijavljenih manj kot 14-odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

"Žrtvam je treba verjeti in njihova pričevanja primerno preučiti. Od inštitucij pričakujemo primeren odziv. Preverjanje, neodvisne preiskave, ukrepanje. Ne pa zanikanja, zamahovanja z roko, češ da gre za izmišljotine, posmeh," so zapisali.

Levica: Kdor misli, da je 9 od 10 prijav lažnih, nima kaj početi na čelu klinike

"Kdor koli, ki misli, da imamo težave s porastom lažnih pričevanj zaradi nekakšne preobčutljivosti družbe, izkazuje popolno neprimernost za položaj direktorja neke zdravstvene ustanove, torej natanko tistega tipa institucije, od katere pričakujemo občutljivost in strokovnost, ko se bodo soočali s tovrstnimi situacijami," so bili v odzivu ostri v stranki Levica.

Psihiatrična klinika in njen direktor se te dni spopadata z resnimi očitki nasilja in prijavami zlorab in izživljanja nad bolniki. Direktorjeva sporna izjava po mnenju Levice meče resen dvom na njihove trditve o strokovnosti postopanja.

"Stanje je v resnici prav nasprotno. Zgodi se, da je dejanje spolnega nasilja skupine nad mladoletnico celo dobesedno posneto na kamero, pa to za sodišče ni zadosten dokaz o posilstvu. Soočene z neenakimi razmerji moči, družbeno stigmatizacijo in nerazumevanjem pristojnih institucij žrtve enostavno ne prijavljajo primerov spolnega nasilja. Kako globoko seže nerazumevanje te problematike, priča današnja izjava Bojana Zalarja. Ob dejstvu, da govorimo o direktorju zdravstvene ustanove, sodnem izvedencu in celo o večkratnem potencialnem kandidatu za ministra v preteklih vladah, se v nečem z Zalarjem lahko strinjamo. Grozljiv odnos do pojavov spolnega nasilja je zagotovo 'del sistema'," so sklenili v Levici.

Zalar: Izjavo so vzeli iz konteksta, namen je bil obraten

Na ogorčenje se je s pojasnili že odzval tudi direktor psihiatrične klinike Zalar, ki je dejal, da so njegovo izjavo iztrgali iz konteksta in jo narobe razumeli, saj je želel sporočiti "ravno obratno".

"Želel sem izpostaviti, kako napačno in škodljivo je, če je za morda neresničnimi izjavami o nasilju zavajajoč efekt, da je zdravljenje v UPK Ljubljana za paciente škodljivo ali celo nevarno, saj bo zaradi tega pri pacientih in zaposlenih nastala velika škoda. Npr. ne bodo si upali priti na zdravljenje v kliniko, ker bodo verjeli nedokazanim vestem, da se tu s pacienti ne ravna z zdravstveno etiko, jih mučijo in maltretirajo. Podobno kot se lahko dogaja tudi na drugih področjih, kjer je pomembno, da se žrtev hitro in učinkovito zaščiti – ne da se jih spregleda in da se žrtve nasilja bojijo prijaviti spolno nasilje, ker menijo, da ne bodo obravnavane resno, saj je dokazni standard na tem področju zelo zahteven. Treba je ustrezno reagirati v vseh primerih, da se zaščitijo vse žrtve nasilja," je v odzivu na kritike zapisal Zalar.

"Iskreno se opravičujem vsem prizadetim"

Ker so se številni mediji, strokovnjaki in zainteresirana javnost na izjavo odzvali zelo kritično, je to po Zalarjevih besedah terjalo še dodaten odziv. "Sem sodni izvedenec za področje klinične psihologije. To delo opravljam skoraj 30 let. V zadnji letih delam na področju razveznih postopkov in postopkov dodelitve skrbništev otrok. Moja izjava o tem, da sta od desetih prijavljenih spolnih zlorab le ena ali dve resnični, se nanaša na moje dolgoletne izkušnje v razveznih postopkih in postopkih dodelitve skrbništva otrok. Ta podatek je naravnost grozljiv in škodljiv, najbolj za dejanske žrtve teh zavržnih dejanj, saj tako zaradi dvoma postanejo žrtve še enkrat," je zapisal v dodatnem pojasnilu.

"Obžalujem, da sem te podatke uporabil v izjavi presplošno in s tem nenatančno opredelil sporočila, ki sem jih želel predstaviti. Res je, tovrstnih manipulacij je v primerih spolnih zlorab blizu 20 odstotkov, kot ta podatek navajajo nekatere nevladne organizacije. Razumem upravičeno razburjenje številnih, ki so se odzvali na mojo ne dovolj natančno izjavo. Iskreno se opravičujem vsem prizadetim, najbolj pa žrtvam tovrstnih zlorab. Moj namen ni bil žaljiv, saj tudi moje vrednote niso takšne," je nadaljeval.

"Kot klinični psiholog, zaposlen v zdravstvu več kot 30 let, sem žal neštetokrat spoznal bolečino žrtev spolnih in drugih zlorab. O tem sem tudi predaval, med drugim tudi petstotim sodnikom in na mednarodnih simpozijih. Vse svoje življenje sem posvetil skrbi za bolnike, tudi žrtve zlorab, ter tudi zdravljenju motenj, ki povzročitelje pripeljejo k storitvi tovrstnih dejanj. Osebno globoko sočustvujem z vsako žrtvijo in tudi z njo kot specialist delim bolečino. Upam, da bo ta moja dodatna obrazložitev pojasnila dejanski namen moje izjave," je sklenil dodatno pojasnilo.