Minister za pravosodje Aleš Zalar je pojasnil, da se zgolj sprememb dela ustave, ki se nanaša na delovanje ustavnega sodišča, lotili zato, ker so te spremembe po mnenju strokovne in politične javnosti najbolj potrebne, hkrati pa uživajo dovolj veliko politično podporo, da bi bile dejansko lahko sprejete. Ustavno sodišče je namreč preobremenjeno.

Slovenski sistem ustavnosodnega nadzora omogoča dokaj širok dostop do ustavnega sodišča. Sodišče varuje posameznika, ko so kršene njegove temeljne pravice in svoboščine, hkrati pa pred ustavnim sodiščem lahko sproži postopek za presojo ustavnosti vsak posameznik. Ta dvojni dostop do ustavnega sodišča se v celoti ohranja, je pojasnil Zalar.

V skladu s predlogom naj bi se spremenil 160., 161. in 162. člen ustave. V 160. členu se tako predlaga povzetek vseh pristojnosti ustavnega sodišča, ki so zdaj določene v več zakonih, za kar se zavzema tudi strokovna skupina, ki je predloge sprememb pripravljala.

Po novem presojanje ustavnosti podzakonskih aktov tudi na rednih sodiščih
Spreminja se tudi določilo, ki ustavnemu sodišču nalaga presojo ustavnosti zakonov in podzakonskih aktov. Po novem bi tako obstajala možnost, da o ustavni skladnosti podzakonskih aktov presojajo redna sodišča, zakonodajalec pa bo tisti, ki bo ocenil, ali je to možnost smiselno realizirati. Vprašanje bo urejal zakon, ki pa bo moral biti sprejet z dvotretjinsko večino.

Zalar opozarja, da se s tem ne prenašajo pristojnosti na redna sodišča, vendar se ne zapira te možnosti. V primerih prostorskih aktov bi bilo to smiselno, saj je tudi strokovna skupina dosegla soglasje, da so prostorski akti takšni, da omogočajo prenos z vidika zahtevnosti, pomembnosti za razlago in razumevanje ustave ter sposobnosti sodnikov, ki odločajo o upravnih zadevah.

Ustavno sodišče ne izgublja pooblastila presoje
S tem ustavno sodišče ne bi izgubilo pooblastila presoje ustavnosti podzakonskih aktov, saj bi delovalo po načelu koneksitete - če bi odločalo o zakonskem aktu in ugotovilo, da so bili na podlagi tega zakona izdani tudi podzakonski akti, bi te ustavno sodišče presojalo.

Zahtevo za presojo ustavnosti lahko poda tudi tretjina poslancev
Tretja sprememba pa se nanaša na to, kdo lahko zahteva oceno ustavnosti zakona. Do zdaj je bil krog razmeroma širok. Predlog sprememb predvideva, da bi zahtevo za presojo ustavnosti lahko podali tretjina poslancev, vlada, državni svet, varuh človekovih pravic, če se zadeva nanaša na izvrševanje človekovih pravic, samoupravne lokalne skupnosti, če gre za njihov položaj, pa tudi reprezentativni sindikati na ravni države, če bi menili, da zakon protiustavno posega v pravice delavcev.

Pravica zahtevati presojo ustavnosti bi se tako odvzela generalnemu državnemu tožilcu, informacijskemu pooblaščencu, Banki Slovenije in Računskemu sodišču.

Novost je tudi določilo, ki pravi, da predlagatelji oceno ustavnosti lahko zahtevajo v roku, ki ga bo določil zakon. In morda z vidika preobremenjenosti ustavnega sodišča najpomembnejša sprememba: ustavno sodišče bo lahko samo odločilo, ali bo pobudo oziroma ustavno pritožbo obravnavalo.

Na ustavno sodišče šele, ko bodo izčrpane vse poti drugod
Poleg tega se bodo posamezniki na ustavno sodišče lahko obrnili šele, ko bodo izčrpane vse poti na rednih sodiščih. S tem se po Zalarjevem mnenju tudi gradi odgovornost rednega sodišča, da vsakič upošteva temeljne pravice in svoboščine. Podrobneje bodo morala biti vprašanja urejena v zakonu o ustavnem sodišču.

Minister Zalar je še dodal, da se je besedilo sprememb pripravljalo skoraj eno leto, sam pa je v vseh poslanskih skupinah preverjal podporo in do zdaj prejel vsa zagotovila podpore. Pričakuje, da bodo ta odnos podpore ohranile vse poslanske skupine in omogočile, da ustavno sodišče dobi in ohrani tisto avtoriteto, ki mu v moderni dobi pripada.