Po dogovoru s kandidatom se Zalar o svoji odločitvi ni predhodno posvetoval s poslanskimi skupinami niti ni obveščal predsednika vlade. Danes je pojasnil, da gre za njegovo izključno pristojnost kot ministra.

Nobena odločitev DZ-ja ne more povzročiti katastrofalnih posledic
Obenem pa je minister na novinarsko vprašanje v zvezi s politično podporo predlogu in možnostjo, da Šorlijeva kandidatura ne uspe, dejal, da "načeloma ni dobro sporočilo, če vrhovno sodišče vodi nekdo z začasnim mandatom". Kljub temu pa meni, da "nobena odločitev državnega zbora tu ne more povzročiti katastrofalnih posledic".

Zalar sicer meni, da bo Šorli, če bo imenovan, najprej moral zagotoviti ustrezno zaupanje med sodniki, ki jih bo vodil. Ob tem je poudaril, da ima Šorli deset let izkušenj kot podpredsednik vrhovnega sodišča.

Morebitno imenovanje sovpade z reformo sodstva
Minister prav tako predvideva, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča vrsto priložnosti ne le glede skrajšanja čakalnih dob, ampak tudi zato, ker bo morebitno imenovanje sovpadlo z začetkom izvajanja reforme sodstva in z nekaterimi drugimi reformami na pravosodnem področju.

Šorlijevo imenovanje je potrebno, ker je dosedanjemu predsedniku vrhovnega sodišča Francu Testenu 27. februarja potekel šestletni mandat. Da bi rešili zagato, ki je nastala, potem ko je vrhovno sodišče ostalo brez predsednika, postopek imenovanja novega pa še ni bil končan, so vrhovni sodniki na občni seji za začasno predsednico sodišča imenovali Alenko Jelenc Puklavec.