Računsko sodišče bo predstavilo revizijsko poročilo, v katerem je ocenilo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov med letoma 2006 in 2012. Med drugim je ugotavljalo, ali so že dokončana vlaganja rešila težavo prenapolnjenosti zaporov, kako uspešna je bila uprava pri reševanju težav zaradi prenapolnjenosti in ali obstajajo ustrezni načrti za dokončno rešitev problematike prenapolnjenosti zaporov.

Razmere se sicer izboljšujejo. Največja pridobitev sistema zaporov je lansko odprtje dveh novih stavb v Dobu, s čimer so pridobili malo več kot 170 postelj. S tem so se bistveno izboljšale bivanjske razmere za obsojence pa tudi delovni pogoji za zaposlene. Velika prostorska stiska pa ostaja v ljubljanskem zaporu, zlasti v pripornem oddelku. Lani je bil ta najbolj prezaseden med vsemi, in sicer za kar 182 odstotkov.

Pomembna pridobitev je tudi lansko odprtje enote za forenzično psihiatrijo v okviru psihiatričnega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kjer se psihiatrično zdravijo obsojenci in priporniki iz vse Slovenije.

Le redko se uporabljajo alternativne sankcije
Varuhinja človekovih pravic, ki sicer na težavo prezasedenosti zaporov redno opozarja, ob tem dodaja, da gradnja novih zaporov po izkušnjah iz sosednjih držav ni dolgoročna rešitev. K zmanjševanju in odpravljanju prezasedenosti zaporov bi lahko pripomogla tudi pogostejša uporaba alternativnih kazenskih sankcij. Na to opozarja tudi vodstvo zaporov, saj je na primer lani le devet obsojencev opravljalo nadomestna dela v korist človekoljubnih organizacij ali lokalne skupnosti, le dvema pa je sodišče odobrilo prestajanje hišnega zapora.

Lani je bilo sicer povprečno na dan zaprtih 1.337 ljudi. Celoten sistem zaporov je lani davkoplačevalce stal dobrih 40 milijonov evrov, strošek oskrbnega dneva za zaprtega pa je bil 83 evrov.

Jolanda Lebar, Radio Slovenija