Delavcem, ki so izgubili zaposlitev in so jim s tem prenehala dovoljenja za bivanje, bo namenjena socialna pomoč za najnujnejše življenjske stroške, je na tiskovni konferenci sporočil generalni direktor direktorata za socialne zadeve pri ministrstvu za delo Davor Dominkuš. Vsak tak delavec bo dobil enkratno izplačilo v znesku 230 evrov, ob morebitni nadaljnji stiski pa še dodatnih 230 evrov.

Obrazci in vloge bodo na voljo od ponedeljka, 28. 2., na centrih za socialno delo, na Info točki za tujce, v samskih domovih ter na enotah Rdečega križa in Karitas. Slednjima dvema organizacijama bo vlada teh 300.000 evrov tudi razdelila. Vloge bodo reševale štiričlanske komisije, prva izplačila pa so predvidena od 7. marca naprej. Do prejemka bodo upravičeni tudi tisti tuji delavci brez zaposlitve, ki sicer še imajo dovoljenje za prebivanje, in tisti tuji delavci, ki so še zaposleni, a v zadnjih dveh mesecih niso prejeli plače. Skupni imenovalec vseh teh je, da ne morejo uveljavljati pravic do socialnih prejemkov.

Karitas: Želeli so le pošteno plačilo za delo
"S tem vračamo delček dostojanstva tistim, ki jim to pripada - da ne bodo moderni sužnji. Ti delavci so najlepši del svoje življenjske moči potrošili tukaj, za lepši jutri," je dejal Imra Jerebic s Slovenske karitas. Dodal je, da so ti delavci zelo hvaležni za pomoč, a pravzaprav želijo le zaslužek za opravljeno delo. Poudaril je dobre izkušnje pri sodelovanju z Rdečim križem, ki se od lanskih poplav ves čas izboljšuje, vedno manj je podvajanja.

Koliko jih je sploh še v Sloveniji?
Dobro razdelanih statističnih podatkov o teh delavcih še ni, zato je skupni znesek 300.000 evrov okviren in zadošča za približno 650 delavcev. Če bo delavcev bistveno več, bo ministrstvo predlagalo nov, dodaten ukrep. Znano je, da veliko tovrstnih primerov prihaja iz gradbenih podjetij, kot sta SCT in Vegrad. Ministrstvo pri izdelavi evidence in okvirnih žarišč problematike sodeluje s sindikati ter humanitarnimi organizacijami.

Ker policija osebe brez dovoljenja za bivanje navadno pospremi do državne meje, je vprašanje, koliko jih je sploh še ostalo pri nas. Predstavnik ministrstva meni, da jih je mnogo nastanjenih pri sorodnikih in prijateljih, saj nimajo niti za pot v domovino. Ta prejemek bo omogočil tudi vrnitev v državo stalnega prebivališča.

Delavci: Uredba ni dovolj
Gibanje Nevidni delavci sveta od vlade zahteva, da se takoj loti vzrokov za nastali položaj. Uredbi morata torej slediti sprememba zakonodaje in drugačna praksa. S to uredbo vlada po njihovem prepričanju priznava, da obstaja sramotna diskriminacija delavcev migrantov. Na tisoče jih je namreč dolga leta vplačevalo prispevke v socialno blagajno, tovrstnih pravic pa niso mogli nikoli uveljaviti.

Vlada: Zato je v pripravi sporazum
Za ureditev socialnih prejemkov je potreben sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Vlada je zakon o ratifikaciji že sprejela, državni zbor pa bo o njem odločal predvidoma 28. 2. Zamik lahko nastane na bosanski strani, saj morajo tam še predtem sploh konstituirati novi parlament, navaja Dominkuš. Dodal je še, da se podoben sporazum pripravlja tudi z Makedonijo.