Svoja človeka nevredna življenja migrantskih delavcev, delovnik, bedo in težave s plačilom sobe v samskem domu so v oddaji TV Tednik predstavili trije SCT-jevi delavci, ki so za to slovensko podjetje delali 37, 34 oz. dobrih 10 let.

"Nihče nam ni zapisoval nadur"
"Delali smo ob sobotah, nedeljah, vedno je bilo nekaj nadur, a teh nadur ti ni nikoli nihče zapisoval. Prikazali so samo navadne ure. Če bi upoštevali te ure vsa leta, bi se moral že zdavnaj upokojiti, ampak to ti nihče ne prizna," je povedal prvi, ki je delal v hčerinskem podjetju SCT-ja. To je šlo v stečaj, delavec pa zdaj z nizkim nadomestilom za nezaposlene ne more plačevati visoke cene bivanja v samskemu domu.

Tam mora posameznik za posteljo v štiriposteljni sobi odšteti 130 evrov, imajo skupne kopalnice in skupno čajno kuhinjo. Če bi se delavec iz propadlega podjetja vrnil v Bosno in Hercegovino, bi izgubil pravico do prejemkov iz nadomestila za nezaposlene. To je torej začaran krog.

"Za stanovanje daš lahko celo plačo"
Drugi delavec še dela za SCT oz. za njegovo hčerinsko družbo Asfalt. Že 34 let je terenski delavec, k svoji družini je v Bosno prihajal le na obisk. Žena mu je pred leti umrla za rakom, denar, ki ga zasluži v Sloveniji, pa deli s svojima odraslima otrokoma, ki sta si v Bosni ustvarila družino. Za svoja otroka si ne želi, da bi šla po njegovih stopinjah in živela bedno življenje migrantskega gradbenega delavca.

Njegov delavnik, skupaj s prevozi na gradbišča po vsej Sloveniji, traja tudi do 14 ur na dan. "Toliko ne zaslužiš, da bi lahko celo družino vzdrževal tukaj. Če najdeš stanovanje in ga plačaš s 500 evri, neko solidno, pa smeti pa to, daš za to celo plačo. Kaj boš potem jedel? Nič," je povedal.

Tretji migrantski delavec je v SCT-ju delal več kot deset let. Pred mesecem je bil protipravno odpuščen, potem ko je šlo tudi hčerinsko podjetje SCT-ja Novista v stečaj. Zdaj ga Marjana Kavčič, direktorica Noviste, ki je hčerinsko podjetje SCT-ja, meče iz samskega doma, grozi mu izguba stalnega bivališča, s tem pa tudi izgon v Bosno. "Hišnik mi je že prinesel papir, da sem odjavljen, da kršim ta in ta člen tega in tega zakona, ne vpraša pa, ali imam denar. Ne vpraša, ali mi je SCT dolžen regres za leti 2009 in 2010," je dejal.

Beširević: Oni so že izrabljeni, zgarani
Predstavnik Nevidnih delavcev sveta Irfan Beširević je pojasnil, kako deluje zaposlovanje migrantskih delavcev: "Starejše ljudi in tiste, ki so že malo bolani in so tik pred upokojitvijo, odpustijo, ker oni so pač že izrabljeni, zgarani. Potem spremenijo ime firme, gredo spet v Bosno ali v Srbijo, saj ni važno kam, pač na jug, in pripeljejo nove delavce. Ti delavci gredo spet od začetka, da pridobijo svoje pravice. Recimo delavno dovoljenje, stalni bivalni vizum ... In to se dogaja že dolgo časa. Tudi zdaj, ko SCT obstaja, ko obstajajo te hčerinske družbe. Pripeljejo delavca in ga zaposlijo, na primer v SCT Gem, po enemu letu ga zaposlijo v SCT Ebem in potem izgubi te svoje pravice. In to je treba prenehati."

"Politične napake imajo ekonomske posledice"
Ekonomist Jože Mencinger trdi, da sta bili najtemeljnejši politični napaki Slovenije izbrisani in afera Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci. Politične napake pa imajo tudi ekonomske posledice.

"Kar se tiče teh delavcev, je to zelo velika sramota za Slovenijo, samo to je v skladu s tistim, kar v zdajšnjem sistemu kapitalizma velja. Ko delavec postane bolj ali manj delovna sila, ko je dobiček edino merilo uspešnosti, tako da se mi to ne zdi tako neskladno z vso usmeritvijo. Jaz osebno nisem optimist, da lahko Slovenija ravna drugače kot drugi del sveta," je povedal Mencinger.

Mencinger: Pozabili smo na socialno tržno gospodarstvo
Prepričan je, da je ravnanje z migrantskimi delavci tudi v skladu s tem, da poskušamo v čim krajšem času čim več zaslužiti s stiskanjem in pa izkoriščanjem delavcev. "Ker ta delitev, do katere je prišlo, ta izrazita delitev med lastniki in zaposlenimi, to je nekaj, kar smo dobili od drugod. Seveda pa istočasno nismo pobrali vseh teh zaščitnih stvari, ki jih imajo, npr. v Avstriji. To so dežele, kjer so obdržali tisto, kar se imenuje socialno tržno gospodarstvo, in so tudi najbolje preživele zdajšnjo krizo. Tako imate relativno nizko brezposelnost v skandinavskih deželah, zelo nizka je v Avstriji in v veliki meri je to tako zaradi tradicionalne zaščite zaposlenosti," je pojasni.

"Mislim, da ima Slovenija vse manj pomena v Bosni in Hercegovini in na Zahodnem Balkanu. Zato sta najmanj dva razloga. Kratenje pravic iz delovnega razmerja in nečloveški odnos do bosanskih in drugih delavcev z Zahodnega Balkana. To diskvalificira Slovenijo za kakršno koli delovanje v regiji," je prepričan, opozoril pa je tudi na konkurenco drugih držav na tem območju, predvsem na Nemčijo, ki se znova vrača na Balkan.

Vanja Kovač, Tednik