Predsednik države Danilo Türk se je sestal s predstavniki Nevidnih delavcev sveta, SCT-ja in Vegrada. Predstavniki delavcev so opozorili na ključne težave, s katerimi se spoprijemajo ob propadu podjetij, v katerih delajo. Türk je poudaril, da kot predsednik nima pooblastil, da bi lahko bistveno ukrepal, bo pa opozoril pristojne instutucije, da ukrepajo hitreje, saj "je čas zelo pomemben". Predlagal je tudi štiri ključne ukrepe, ki bi po njegovem mnenju morali biti izvedeni v najkrajšem možnem času.

Türk: Ukrepati je treba hitro, to je naloga nas vseh
"Posvet sem organiziral, da bi opozoril na akutni značaj krize, ki jo ima ta čas," je po končanem posvetu povedal Türk. Izpostavil je zlasti problematiko v delavskih domovih in težave, v katerih so se mnogi ljudje znašli v času, ko gradbena podjetja razpadajo in ko se ne plačujejo plače in vsi drugi prejemki. "Osnovno sporočilo je preprosto, treba je razumeti človeške dimenzije in nujno naravno te krize, treba je ukrepati hitro," je povzel.

Izpostavil je ukrepe, ki bi po njegovem mnenju morali biti prioritetni. V ospredju je ratifikacija sporazuma z Bosno in Hercegovino, ki naj bi bila, kot je na posvetu zatrdil predstavnik ministrstva za delo, podpisana še v prvi polovici leta.

Poleg ratifikacije je podal še tri predloge, ki se mu zdijo bistveni, in sicer ustanovitev oz. redefinicija jamstvenega sklada, ki bi pomagal delavcem v takih primerih, vlada bi morala sprejeti urgentni krizni ukrep in delavcem ponuditi finančno podporo, izpostavil pa je tudi pasivnost sindikatov. "Pozivam vse slovenske sindikate, da se odzovejo. Sem nezadovoljen, kako pasivni so sindikati, zato jih pozivam, da se vključijo. Obstaja vtis, da so pasivni, in to ni dobro. Želel bi, da se to popravi in zdaj je trenutek za akcijo," je dejal.

"Ne prosimo pomoči, denar je zaslužen"
Predstavnik nevidnih delavcev Irfan Beširević je dejal: "V pričakovanja po srečanju s predsednikom ne bi spuščal, rad bi se še enkrat zahvalil za vabilo in za to podporo, čeprav smo že od gospoda predsednika pred 14 dnevi dobili pismo podpore, in upam, da to, kar je danes povedal gospod predsednik, ne bo ostalo pri besedah, ampak bo tudi šlo v dejanja."

Poudaril je še zahteve, da se tem ljudem čim prej pomaga, predvsem kar se tiče samskih domov, da se jih ne odjavlja, policija jih ne preganja in da dobijo čim prejšnje izplačilo njihovega denarja, saj so v obupnem stanju in nimajo za preživetje. "Upam, da bodo pristopile tudi druge humanitarne organizacije, čeprav ti delavci ne prosijo pomoči, ker oni ne rabijo pomoči, ker imajo zaslužen denar, a ga ne dobijo. Ne naslanjamo se na nobeno institucijo, da bi pomagala, ampak gremo do konca v boj," je zatrdil.

Kdo bo gradil, če delavcev ne bo?
Na posvetu so predstavniki delavcev opozorili še na vprašanje migracije, "saj se delavci ločujejo na tiste, ki delo lahko izbirajo, in na tiste, ki izbire nimajo". Po njihovem mnenju namreč delavci potrpijo, saj morajo po zdajšnjem zakonu dve leti delati pri enem delodajalcu, da imajo potem odprto pot na trg dela. Predstavnik ministrstva za delo Gregor Malec je pojasnil, da je v obravnavi že nova določba, da bo delavec za dovoljenje potreboval 20 mesecev pri katerem koli delodajalcu.

Predstavniki delavcev so še poudarili, da "se Slovenija gradi in kdo bo gradil, če vsi ti delavci odidejo". Ljudje namreč v takih razmerah ne morejo živeti in so obupani.