Cepiva so v zadnjega pol stoletja po ocenah rešila najmanj 154 milijonov življenj, preživetje dojenčkov se je povečalo za 40 odstotkov. A še vedno ostajajo vrzeli pri precepljenosti, ponekod se celo večajo. Svetovna zdravstvena organizacija v svojem najnovejšem poročilu o ošpicah ugotavlja, da so lani v evropski regiji zaznali več kot 127 tisoč primerov ošpic, kar je največ po letu 1997. Z enim od najhujših izbruhov ošpic se spoprijemajo tudi v Združenih državah, kjer so to bolezen leta 2000 že povsem izkoreninili. "Kot zdravniku pediatru, ki se ves čas srečuje z bolnimi otroki, se mi res zdi nesprejemljivo, da zaradi nekih lažnih informacij, ki zdaj hitro krožijo po spletu, doživljajo – pri nas na srečo še ni tako – pojav bolezni, ki bi jih lahko 'pospravili', torej se z njimi ne bi več ukvarjali. Je pa res, da če ljudje ne vidijo posledic neke bolezni, če živijo v okolju, ki je navidezno urejeno, šele prepozno ugotovijo, kako krhko je vse to." Tako je za oddajo Ob osmih pred začetkom tedna cepljenja ocenil pediater Denis Baš.

Kot dodaja, je cepivo proti ošpicam varno in zelo učinkovito, dvom marsikaterega starša pa se je povečal med epidemijo covida. "V Sloveniji so otroci proti ošpicam še vedno kar dobro precepljeni, od 94- do 95-odstotno, kar je tudi prag, ki zagotavlja kolektivno zaščito. So pa pri nas določene regije, v katerih je ta prag tudi že pri približno 90 odstotkih. To lahko pomeni, da bi ob pojavu primera, ki največkrat pride iz tujine, zbolelo večje število ljudi. Še zlasti nas skrbi, da so določena okolja, določeni vrtci in šole, v katerih je cepljenih zelo malo otrok."

Nekateri starši so prepričani, da bodo otroci zaradi "naravnega" življenja imuni proti boleznim

Večina pomislekov staršev proti cepljenju po Baševih izkušnjah izvira iz strahu. "Najpogosteje jih je strah, ker so nekje prebrali, da se po cepljenju zgodijo najrazličnejše hude stvari. Nekateri starši pa nekih bolezni preprosto ne dojemajo kot ogrožajoče za njihovega otroka. Pogosto je prepričanje, da bodo, če bodo zdravo živeli, če bodo veliko v naravi in se bodo zdravo prehranjevali, s tem po naravni poti okrepili imunski sistem, njihovi otroci pa bodo proti tem boleznim imuni. Pa vemo, da ni tako." Kot dodaja, so določeni ljudje vedno nasprotovali cepljenju, a je bil to majhen delež. "Problem, ki ga opažamo zdaj, je, da so ti ljudje zelo glasni in prek družbenih omrežij s širjenjem neresnic strašijo ljudi, ki niso povsem prepričani o cepljenju. Takih je od 20 do 30 odstotkov." Pri tem morajo po Baševem mnenju svoje opraviti stroka in državne institucije, kot je NIJZ, ki morajo poskrbeti za sistematično obveščanje ljudi o posledicah opustitve cepljenja.

V različnih spletnih skupinah krožijo celo nasveti staršev drugim staršem o tem, kako otroka vključiti v javni vrtec, če ni cepljen. "Mislim, da je to sprevrženo. Razumem odločitev, da nekdo ne bo cepil svojega otroka, ampak potem mora sprejeti tudi odgovornost in posledice. Pediatri v Sloveniji se srečujemo s primeri, ko so otroci 'cepljeni' v tujini, kar dokazujejo z nalepkami. Vsi pri določenem zdravniku, s tem da imajo isto cepivo brezplačno v Sloveniji. To je res sprevrženo, ker ne samo, da otroka nisi zaščitil, ampak še lažeš o tem in ga izpostavljaš še večjim nevarnostim. Ker to, da je nekdo cepljen, je zelo pomemben zdravstveni podatek, če se kar koli zgodi – če je nekdo alergičen na neko zdravilo ali pa ima neko bolezen. Če lažeš o cepivu, je to tako, kot bi starši namerno lagali, da otrok nima neke alergije ali bolezni, potem pa se lahko zgodi kaj hudega."

Argument, da nekaterih ranljivih otrok ni mogoče cepiti in jih lahko zaščiti samo kolektivna imunost, se po Baševem prepričanju večine ne dotakne. "Ljudi težko prepričamo v dobrobit družbe, ker vsak gleda predvsem nase. Tako bi staršem kljub vsemu rekel, da s cepljenjem v prvi vrsti zaščitimo otroka, ki ga cepimo. Ne smemo pa pozabiti, da so določeni otroci, pa tudi drugi člani družine bolj ogroženi, se mogoče zdravijo zaradi raka, dobivajo zdravila zaradi drugih bolezni ... Ti ljudje se ne morejo cepiti in zanje je res velik problem, če so izpostavljeni boleznim."

Slaba precepljenost z neobveznimi cepivi

V predšolskem obdobju je cepljenje po Baševi oceni res dobro urejeno. "Brezplačno je na primer proti pnevmokoknim okužbam. Otroci so od letos cepljeni tudi proti noricam, tako da dostopnost ne more biti izgovor. Večja težava je v šolskem obdobju, ko se ponekod po Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem pediatrov. Slaba, približno 60-odstotna do 15. leta, je na primer kljub brezplačnemu cepivu precepljenost proti okužbam s HPV, ki povzročajo raka." (Za odpravo raka materničnega vratu je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ključna najmanj 90-odstotna precepljenost do 15. leta; HPV pa povzroča tudi številne druge vrste rake, op. a.) "Slabo je tudi s cepljenjem proti klopnemu meningitisu, da ne govorim o sezonskem cepljenju proti gripi." To je priporočeno predvsem za starejše od 65 let, a je precepljenost pri nas kljub številnim hospitalizacijam in smrtim izjemno nizka. "Če pa pogledate, koliko ljudje zapravijo za prehranska dopolnila, za zdravo življenje, kaj vse bi naredili za povečanje odpornosti ... Na drugi strani pa imajo brezplačno stvar, ki nas učinkovito zaščiti, a se zanjo ne odločijo." Ključno za to je po njegovem zaupanje v institucije, ki je majhno, povečanje tega pa je naloga celotne družbe in politike.

Pogovoru lahko prisluhnete v današnji epizodi Ob osmih.