Pri nas naj bi po neuradnih podatkih od začetka "migrantske krize", torej leta 2015, umrlo vsaj 16 prebežnikov, samo v zadnjem mesecu dni pa kar 5. Mnoge nevladne organizacije opozarjajo, da se zaradi vedno večjega obmejnega nadzora in ograj prebežniki podajajo na prehod meje v vedno bolj tveganih pogojih.

Ahmad Al Saleh je bil eden izmed potnikov BMW-ja, ki je v jutranjih urah 28. novembra na avtocesti pri Vrhniki zaradi neprilagojene hitrosti pri prehitevanju tovornjaka trčil v ograjo. Voznik iz Bosne in Hercegovine je prevažal osem nezakonitih prebežnikov. V nesreči so iz prtljažnika padli trije ljudje; dva, Sami in Avad, stara 19 in 20 let, sta umrla, še en fant – star 19 let, pa se v UKC Ljubljana še vedno bori za življenje. Ahmad pravi, da so namesto enega pričakovali dve vozili, ki naj bi jih odpeljali v Italijo. Voznika so prosili, naj vozi bolj počasi, vendar jih ni poslušal. Pravi, da se ne spominja, kako je prišel iz vozila, hkrati pa ni besed, s katerimi bi lahko izrazil, kako hudo mu je ob izgubi dveh mladih življenj, eden izmed umrlih je njegov nečak.

"Pomembno je, da umrlim damo ime"
Preživeli so zaprosili za azil in bili odpeljani v azilni dom. Faila Pašić Bišić s humanitarnega društva UP, ki se ukvarja tudi z integracijo migrantov, je na lastno pobudo organizirala pokop umrlih fantov, s prijatelji in podporniki pokrila stroške pokopa, poiskala sorodnike umrlih v Siriji in Evropi, islamska skupnost pa je za fanta opravila brezplačno pogrebno slovesnost.

Pokopi prebežnikov v Sloveniji so redki tudi zato, ker so se občine dolgo otepale stroškov, kadar plačnika ni bilo – kadar torej umrli niso bili identificirani. Pri veliki večini smrti beguncev v Sloveniji so bila trupla prepeljana v domovino in tam pokopana na stroške družine umrlega. Za tri begunce, ki niso bili identificirani, so stroške pokopa plačali na Ministrstvu za zdravje, pozneje pa so člani Inciative info Kolpa našli sorodnike enega izmed njih, identiteto je pozneje potrdila tudi analiza DNK-ja. Kar je uspelo njim, bi lahko tudi državi, če bi se za to dovolj potrudila. Družina umrlega si zdaj želi truplo prepeljati nazaj v domovino, v Maroko, a stroški izkopa, hladilnice in prevoza bodo višji od 5000 evrov. V takšnih primerih bi nujno potrebovali uradne postopke države, opozarja Faila Pašić Bišić, na Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij se strinjajo; svojci umrlih morajo skozi zapletene in dolgotrajne birokratske postopke, čaka jih že tako težko delo, potem ko so že doživeli tragično izgubo, in Slovenija bi jim morala nuditi uradno pomoč.

“Pomembno je, da umrlim damo ime in priimek ter jih dostojno pokopljemo, po njihovih običajih.” pravi Faila Pašić Bišić. Brez imena in priimka pa je za nas – kot večina prebežnikov, ki umrejo na poti – ostal tudi fant iz Sirije, ki je zaradi izčrpanosti in podhladitve umrl pred nekaj tedni v bližini Ilirske Bistrice. Policija ga namreč noče izdati zaradi varovanja osebnih podatkov. Čeprav je bil fant iz Sirije tik pred smrtjo, na pomoč ni poklical slovenske policije – zavedajoč se, da bi mu po vsej verjetnosti sledila vrnitev na Hrvaško, od tam pa v Bosno in Hercegovino, temveč je na pomoč poklical sorodnike, ki živijo v Nemčiji. Ko so ga našli, po telefonu jim je sporočil koordinate, pa je bilo žal prepozno.

Opozorila glede ravnanj hrvaških policistov
Od 1. januarja do 31. oktobra 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali več kot 14.000 nezakonitih prehodov državne meje. Na Hrvaško so jih vrnili slabih 10.000. S takim ravnanjem Slovenija tvega kršitev mednarodnega zakona o nevračanju beguncev v državo, ki zanje ni varna, še opozarja evropski poslanec Milan Brglez.

Vedno glasnejša so opozorila, da Republika Hrvaška tujcem onemogoča dostop do postopkov za pridobitev mednarodne zaščite ter nezakonito izganja cele skupine tujcev nazaj v BiH. Nevladne organizacije obtožujejo hrvaške obmejne organe, da begunce pretepajo, jim jemljejo denar, razbijajo telefone, občasno jim vzamejo celo oblačila in obutev – da bi jim – po nezakonitem izgonu v BIH – otežili vrnitev na Hrvaško.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je pred dnevi oblasti v Bosni in Hercegovini pozvala k takojšnjemu zaprtju begunskega taborišča Vučjak v bližini Bihaća, drugače bodo ljudje umrli, saj so razmere tam resnično grozljive. Tudi v drugih taboriščih v Bosni in Hercegovini so razmere kritične.

Brglez opozarja na kršitve človekovih pravic
Evropski poslanec Milan Brglez je v povezavi z razmerami pri obravnavi in oskrbi beguncev na zahodnem Balkanu pred kratkim ministru za zunanje zadeve Miru Cerarju poslal pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost nad razmerami na zahodnobalkanski migrantski poti. Opozoril je, da je Švica že julija letos na podlagi odločitve zveznega upravnega sodišča ustavila proces vračanja prosilcev za mednarodno zaščito po Dublinski uredbi zaradi utemeljenega suma, da Republika Hrvaška tujcem onemogoča dostop do postopkov za pridobitev mednarodne zaščite ter uporablja kolektivne izgone tujcev na območje BiH. Torej Hrvaške z vidika obveznosti spoštovanja načela nevračanja ni mogoče obravnavati kot varno državo.

Poudaril je še, da je glede na visoke standarde, ki so jih postavili naše Ustavno sodišče, sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija v tovrstnih razmerah, ob resnih pomanjkljivostih v azilnih sistemih, grobih kršitvah človekovih pravic in ob neukrepanju za izboljšanje razmer v BIH in na zahodnobalkanski migrantski poti, tudi sama tvega kršitev načela nevračanja.