Specializirano državno tožilstvo Roku Snežiču očita oškodovanje upnikov zaradi prijave terjatve babice v postopku njegovega osebnega stečaja, s čimer naj bi oškodoval Finančno upravo RS (Furs) za 150.000 evrov. S svojo zdaj že pokojno babico naj bi obtoženi sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, babica pa je nato to posojilo prijavila kot terjatev v Snežičevem osebnem stečaju ter jo dobila delno poplačano s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku.

Tožilstvo je prepričano, da je bila posojilna pogodba med Snežičem in babico fiktivna, z njenim poplačilom pa je bil oškodovan Furs. Babica naj bi ga prehitela in pred njim vpisala hipoteke na Snežičevo premoženje. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja.

Obtoženi vztraja, da so očitki neutemeljeni

Zaradi novega sodnika porotnika so glavno obravnavo na mariborskem okrožnem sodišču, ki se je začela konec novembra lani, danes začeli znova. Snežič je že na marčnem predobravnavnem naroku zavrnil priznanje krivde, danes pa je dopolnil svoj zagovor s predložitvijo izjave svojega prvega stečajnega upravitelja Francija Ježka, v kateri piše, da je Snežič dolžen upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dajati pojasnila glede premoženja za tri leta nazaj od začetka stečaja, medtem ko mu obtožnica očita pomanjkljivo pojasnitev pogodbe iz leta 2008, torej pet let prej. Obtoženi tako še vedno vztraja, da so očitki zoper njega neutemeljeni.

Ježek je na današnjem pričanju povedal, da zakonodaja podajanja informacij na splošno ne omejuje. "Načeloma ste mi kot stečajnemu upravitelju dolžni dati vse podatke, ki jih zahtevam," je rekel Snežiču. Priznal pa je, da se ne spomni več, kaj vse je takrat spraševal Snežiča. V stečaju je prerekal babičino terjatev, saj se mu je zdela sumljiva. Pozneje je vrnil licenco stečajnega upravitelja in nasledil ga je stečajni upravitelj Mirko Filipović, ki je pristopil k postopku mediacije in sklenil poravnavo z babico.

Filipović je dvomil o sklepčnosti tožbe

Filipović je danes pojasnil, da je dvomil o sklepčnosti tožbe. Kot je dejal, je bilo v postopku ključno vprašanje, ali bi babica res lahko posodila vnuku toliko denarja, in po preverjanju so prišli do zaključka, da je večja možnost, da je dejansko imela ta denar in bi ga lahko posodila, zato so pristopili k poravnavi. Z babico osebno sam, tako kot njegov predhodnik Ježek, nikoli ni imel neposrednega stika, temveč je komuniciral z njenim odvetnikom. Močno angažiran je bil tudi sam Snežič, češ da bi rad pomagal babici. Po Filipovićevih besedah je odvetnik kot dokazilo o obstoju babičinega denarja med drugim predložil dokumentacijo o dodatnem delu njenega soproga kot cenilca, izhajali pa naj bi tudi iz tega, da gre za bogato družino, z veliko premoženja, ki se prenaša iz roda v rod.

Za obravnavano kaznivo dejanje je v primeru obsodbe zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Snežič sicer trdi, da so obtožbe glede na desetletni rok zastarale že lani, ker naj bi se očitki nanašali na ravnanja v letu 2012. Tožilstvo trdi drugače, saj naj bi se dejanja nanašala na obdobje med letoma 2013 in 2015.