Dom za starejše občane (DSO) Senecura Hoče - Slivnica so odprli konec lanskega leta. V njem je 150 postelj, zasedenih pa jih je le 100.

"Če bi imeli dovolj kadra v zdravstveni negi in oskrbi, bi bil dom lahko že poln. Trenutno smo tudi zaradi pomanjkanja kadra in koriščenja letnih dopustov ustavili sprejeme," je povedala poslovna direktorica Senecure za Slovenijo Sanda Gavranovič.

V DSO-jih, v katerih sprejema novih stanovalcev še ne omejujejo, pa zaznavajo veliko preobremenjenost zaposlenih.

"Če bi rekel, kdo je zdaj bolj obremenjen, kje so večje težave, bi naredil škodo oziroma bi bil neodgovoren do ene ali druge skupine," pravi direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. Ob tem dodaja, da so z ene težave, ki ostaja nerešena že dve desetletji, zdaj prišli na dve: "Ni problem samo v normativu, ampak tudi v tem, da ljudi enostavno ni. Zdaj bo treba najti tudi metode, kako zagotoviti, da bodo ljudje sploh motivirani skrbeti za nas, ko bomo starejši."

Za kar je nujna sistemska ureditev področja. "Več ljudi. Pa višja plača za tiste, ki so," pojasnjuje Sanda Gavranovič, kaj konkretno to pomeni.

Delo v domu za starejše, v katerem skrb za stanovalce zagotavljajo neprekinjeno, namreč pomeni manj ugoden delovnik, česar se zavedajo tudi kandidati za zaposlitev.

"Niti toliko več ne sprašujejo glede plače, ker približno vedo, kakšna je plača, ampak so vprašanja, koliko nočnih bom imel, koliko vikendov bom imel," je še pojasnila Sanda Gavranovič.

Ob tem se v domovih za starejše bojijo, kako bodo zmogli delati ob morebitnem povečanju števila okužb s covidom-19 v prihodnjih mesecih.