29. september je vsako leto posvečen svetovnemu dnevu srca, kot pravijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, je svetovni dan opomnik, da bolje skrbimo za svoje srce. Geslo letošnjega svetovnega dne, ki bo v soboto, je "S srcem v akcijo".

Društvo za zdravje srca in ožilja je pred letošnjim svetovnim dnevom srca pripravilo spletno novinarsko konferenco, na kateri so sodelujoči predstavili, kako lahko posameznik sam poskrbi za zdravje srca in ožilja, kaj so dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, na kaj moramo biti pozorni pri srčnem popuščanju v povezavi s preostalimi kroničnimi boleznimi, kot so ledvične bolezni in sladkorna bolezen, kako hitro napreduje srčno popuščanje, kaj je genetsko povišan holesterol in kako se ta deduje …

Predsednik društva Matija Cevc iz kliničnega oddelka za žilne bolezni ljubljanskega UKC-ja je pojasnil, da so srčno-žilne bolezni eden od ključnih razlogov za umiranje prebivalstva. "Tako je po zadnjih podatkih, ti so iz leta 2022, v Sloveniji tistega leta umrlo kar 7120 ljudi zaradi bolezni obtočil, kar je načeloma približno 32 odstotkov vseh smrti. Pri tem je treba upoštevati, da je imel tega leta zelo pomemben vpliv na umrljivost tudi covid. Kar 15 odstotkov smrti je bilo tistega leta pripisanih smrti raznim infekcijskim boleznim, medtem ko je v običajnih letih tega manj kot en odstotek. Ta številka 32 odstotkov je na neki način lažna, nižja," je pojasnil Cevc in dodal, da je bilo leta 2022 približno 150 tisoč obravnav v specialističnih kardioloških ambulantah. Vsakodnevno pa je bilo zaradi srčno-žilnih bolezni na bolniškem dopustu skoraj dva tisoč ljudi.

Slovenija je sicer, kot je dejal, kar se tiče umrljivosti in obolevnosti, še kar dobra. Toda težava je večanje števila čezmerno prehranjenih in debelih ter posledično več primerov sladkorne bolezni. "Dejansko sladkorni bolniki ne umirajo zaradi iztirjenja sladkorja, ampak zaradi srčno-žilnih bolezni, je dejal in dodal, da dostikrat tudi pozabljamo na dva zelo pomembna dejavnika ogroženosti, ki sta pa vedno bolj prisotna v družbi. Ena je t. i. sindrom zlomljenega srca, ki je posledica ali hudega stresa ali pa hudega emocionalnega dogajanja. Gre za to, da je pri tej bolezni slika zelo podobna kot pri srčnem infarktu, samo s to razliko, da ob tem dogodku ne pride do zamašitve žil, ampak pride do drugih sprememb," je dejal. Drug pomemben dejavnik pa so razna možganska obolenja. Opozoril je tudi na kakovost spanja, saj nemirno spanje vodi v depresije. Telesna dejavnost pa izboljša počutje in pomaga pri obvladanju stresa, poleg tega pa porablja energijo in s tem obvladuje čezmerno prehrano ali debelost.

Srčno popuščanje ima relativno visoko umrljivost

Kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman iz ZD-ja Domžale je povedala, da približno štiri odstotke prebivalstva in 11 odstotkov starejših od 65 let boleha za srčnim popuščanjem.

"Srčno popuščanje nastopi, ko srce opeša na način, da v bistvu ne more več zadostiti potrebam organizma s črpanjem krvi. Opeša lahko na dva načina. Lahko opeša kot črpalka, se pravi, da se slabo krči. Zelo pogost način srčnega popuščanja oziroma pešanja srca je, da se slabše razteza," je pojasnila in poudarila, da je zelo dobro, da bolezen prepoznamo zgodaj, ker se jo lahko zelo učinkovito zdravi.

"Simptomi oziroma težave, ki jih imajo ljudje ob srčnem popuščanju, so zelo različni. Nekako je skupni imenovalec sapa pri naporu, se pravi naporov ne zmoremo več tako dobro kot prej, lahko otekamo, predvsem v noge. Lahko smo strašno utrujeni, slabo zmogljivi. V ležečem položaju lahko težko dihamo oziroma si moramo ponoči podstavljati blazine, da lažje dihamo. Ti znaki sicer niso povsem specifični, lahko so prisotni tudi pri drugih boleznih. Ampak vedno, ko se pojavijo, je treba pomisliti tudi na srčno popuščanje," je naštela.

Srčno popuščanje je, kot je poudarila, bolezen, ki ima relativno veliko umrljivost, še posebno v napredovalih stadijih. Letna umrljivost je kar osem odstotkov. "Pomembno je tudi vedeti, da je ogromno hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja, v Sloveniji ocenjujemo, da približno šest tisoč vsako leto," je povedala in poudarila, da je poleg tega tudi bolezen, ki pomembno zmanjša kakovost življenja posameznika.

Povišan holesterol je dedna motnja

Urh Grošelj s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki je opozoril na družinsko hiperholesterolemijo, bolezen oziroma stanje, ki je povezano s povišanim holesterolom in je hkrati najpogostejša dedna motnja pri človeku, ki ogroža življenje. V Sloveniji je po njegovih besedah z družinsko hiperholesterolemijo prizadetih okoli sedem tisoč ljudi.

"Večina se tega v bistvu ne zaveda ali se morda bežno zaveda tega, da ima povišan holesterol ali zelo povišan holesterol. Ne zaveda pa se tega, da ima dedno presnovno motnjo, ki je v tem primeru takšna, da ima v povprečju poleg tega človeka enako motnjo tudi polovica otrok tega človeka. Tukaj dejansko govorimo o presnovni motnji, ki prizadene celotno družino, s tega vidika je še toliko pomembnejše, da jo v bistvu dovolj zgodaj in dovolj zanesljivo prepoznavamo. Če je neprepoznana in nezdravljena, se pravi pri ljudeh, ki nikoli niso zdravljeni za to motnjo, ta pomembno skrajša življenjsko dobo takega človeka. V povprečju po eni analizi naj bi šlo nekako za 16 let skrajšanja življenja," je opomnil.

Poudaril je tudi, da imamo v Sloveniji učinkovit presejalni program v pediatrični dobi pri petih letih, tako da se lahko zgodaj prepozna velika večina s to motnjo in nato potrdi diagnoza tudi pri starših, "se pravi pri tistem od staršev, ki ima povišan holesterol".