"To zdravilo je registrirano po naših pravilih za zdravljenje sladkorne bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo ga dobijo na recept in nič ne plačajo. Je pa to zdravilo učinkovito in varno, pa tudi že v Evropi priznano za zdravljenje debelosti in čezmerne telesne teže v primerih, ko imajo pacienti še pridružene bolezni – srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, povišana raven krvnih maščob ali spalna apneja. Takrat jim lahko ta zdravila predpišemo, ampak so zanje samoplačniki."

Tako prakso v svojem zasebnem zdravstvenem centru Lorena pojasnjuje kardiolog specialist in internist Marko Gričar, ki si je edini upal pred kamere. Po naših informacijah poteka namreč podobna praksa tudi v drugih ambulantah, ne zgolj zasebnih, kjer pa so se zavili v molk. V Loreni so tako pomagali najmanj 50 pacientom. Ena izmed njih je tudi kuharica Jožica Blatnik, ki se je pred desetimi leti po smrti mame zredila za 50 kilogramov. Shujšati je poskušala sama z različnimi napitki s spleta. V zdravstveni center Lorena pa so jo pripeljale težave s srcem. "Najprej sem imela 125 kilogramov, potem sem začela telovaditi, disciplina pri hrani, manj jesti, potem sem zbolela na srcu in sem se zdravila na srcu, pa so mi ponudili potem tudi proti debelosti in sem odločila," pripoveduje. Zdravnica je Jožico, ki ni sladkorna bolnica, najprej stehtala, potem pa vprašala po življenjskem slogu … "Nakar mi je ponudila pri njej obravnavo in mi je dala ene injekcije. Prva injekcija ni koristila, druga injekcija … nisem toliko pojedla več. Res pa je, da imam zdaj pet obrokov na dan. Prej se tega nisem držala," pripoveduje Jožica, ki je v dveh mesecih shujšala za šest kilogramov s pomočjo injekcij ozempic. Slabih stranskih učinkov ni čutila, čeprav prejema še injekcije za astmo.

"Mi in drugi centri se tega dela lotevamo utemeljeno, skladno z mednarodnimi smernicami, s polno odgovornostjo in celostno zdravimo bolezen, ki bolnike vodi v nešteto drugih bolezni … Kot vsako drugo zdravilo je tudi ozempic registriran na podlagi študij. Te so pokazale, da pričakovane koristi zdravljenja pretehtajo tveganja, ki se ob tem zdravljenju pojavljajo," utemeljuje prakso Marko Gričar.

Milijoni na zeleni recept
Injekcije ozempic in različico v tabletah rybelsus v Sloveniji diabetologi predpisujejo izključno na recept. Stane dobrih 100 evrov, samoplačniki so zanje po podatkih NIJZ-ja v treh letih skupaj odšteli slabih 100.000 evrov. Javna zdravstvena blagajna plačuje veliko več: "Njegova uporaba v zadnjih letih kar strmo narašča. V zadnjem letu je bilo zanj izdano že več kot štiri milijone vrednosti, več kot 20.000 receptov, gre za eno bolj predpisovanih zdravil za sladkorno bolezen pri nas. Samo za to sestavino je šlo 10 odstotkov vseh sredstev vseh zdravil za sladkorno bolezen," pravi vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Jurij Fürst. Štirim milijonom evrov je treba dodati še milijon in pol za vzporednico v tabletah.

Kako sploh deluje zdravilo?
Zdravilo oponaša hormone, ki nastajajo v celicah črevesja, saj je njihovo delovanje z leti čedalje slabše. Hormoni v center za sitost v možganih sporočajo, da je hrana prišla in pravočasno izklopijo lakoto; trebušna slinavka nato začne hitro izločati inzulin, ki glukozo preusmeri na koristna mesta v telesu, črevo pravilno deluje. "Posledica je, da smo hitro siti, da nimamo patološke lakote, da nimamo tistega koprnenja po hrani, da bi gledali za bomboni. Tega ni več," pojasnjuje Gričar. Toda njegova kolegica, internistka in psihoterapevtka Tina Sentočnik, opaža, da ljudje iščejo bližnjice in v ambulante vstopajo kot v trgovine. "Zadnja izkušnja od včeraj – prišel je bolnik v ambulanto z napotnico – in mi je dejal: 'Prišel sem, ker so mi rekli, da mi boste vi predpisali injekcije.' To isto zdravilo mu je predpisala zdravnica in ga jemlje od začetka leta. Bolnik je imel indeks telesne mase skoraj 46. Tudi drugi bolnik je imel podobna pričakovanja – da bo brez težav shujšal," opozarja starosta boja proti debelosti Tina Sentočnik in dodaja: "Mi moramo bolniku pomagati z zdravljenjem, ki ni v obliki tablet, ampak osebnega dela z bolnikom, zajema dieto in terapijo, psihološko podporo, motivacijsko obravnavo in aktivacijsko terapijo."

Dolgoročni učinki tablet niso znani
Odvečne kilograme z operacijami odstranjujejo že 50 let. Debelost je Svetovna zdravstvena organizacija za bolezen razglasila leta 1997, prvo zdravilo smo dobili že leto pozneje. Zdravila so torej dobrodošel vmesni člen, a jih je treba predpisovati v okviru celostne in individualne obravnave, pod nadzorom zdravnika. To piše tudi v Strokovnih priporočilih za zdravljenje debelosti z zdravili, pri katerih je sodelovala tudi Sentočnik. Toda: "Med stranskimi slabimi učinki imamo pankreatitis, ne vemo, kaj se dogaja s trebušno slinavko na dolgi rok, zato smo zapisali, da je zgornja meja uporabe dve leti. Zato je še dodatna previdnost potrebna in dodatno opozorilo pacientom."

Tudi nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški zbornici Slovenije dr. Boštjan Martinc je do priporočil zadržan, ker ni bilo izvedenih veliko študij. "Kažejo se dobri učinki, vendar pa dolgotrajni učinki še niso povsem znani," pravi.

Sorodna novica Kako so vplivneži privedli do pomanjkanja zdravila, ki se predpisuje za sladkorno bolezen

Strokovne napake?
"To, da se ta zdravila predpisujejo za obravnavo debelosti, so strokovne napake. V registru zdravil je jasno zapisano, kaj so indikacije za predpisovanje teh zdravil. Zdravila v Sloveniji še niso razvrščena kot zdravila, ki bi jih lahko predpisovali za obravnavo debelosti, zato se mi zdi kar precejšnje tveganje," ocenjuje Tina Sentočnik. Predpisovanje ozempika in rybelsusa je v Sloveniji zakonito samo, če je osnovni namen zdravljenje sladkorne bolezni, ne pa hujšanje, poudarjajo na agenciji za zdravila. Na naše vprašanje, ali je zdravljenje bolnikov s pridruženimi boleznimi, ki pa niso sladkorni bolniki, zakonito, na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) odgovarjajo: "Še vedno ne. V Sloveniji je semaglutid odobren samo v zdravilu ozempic in v zdravilu rybelsus, obe sta odobreni samo za primarno uporabo oziroma s ciljem zdravljenja sladkorne bolezni. Ničesar drugega. Ne debelosti," pravijo na agenciji.

K zadržanosti pozivajo tudi na javni zdravstveni zavarovalnici: "Dr. Gričarja zelo cenim, ampak vendarle je naša dolžnost gledati na celotno prebivalstvo. Ni prav, da zdravila, za katera ni nujnih indikacij – da z njimi prehitevamo. Pri povečani teži, ki je kronični problem, ne akutni, kjer ne gre za življenje in smrt, bi morali biti pri takih ravnanjih zelo zadržani," opozarja Jurij Fürst z ZZZS-ja in dodaja. "Če gledamo pravno-formalno, je uporabil zdravilo v neregistrirani indikaciji. To bi se smelo v medicini uporabljati samo, kadar ni na voljo alternativnih možnostih zdravljenja in kadar gre za hude bolezni."

Dokler je vse v redu – tako Fürst – ni dosti tveganja. "Če bi se pojavili zapleti – če bi recimo ta gospa dobila zdaj akutni pankretitis, kar je eden od zapletov ... Ni nevaren, lahko pa je smrtno nevaren, denimo, da bi, teoretično, umrla ali pa imela trajne posledice – ali pa tudi brez trajnih posledic – lahko bolnica tega zdravnika na koncu toži. In tožbo bi z veliko verjetnostjo lahko dobila zato, ker je zdravnik predpisal nekaj, za kar nima za sabo registrirane indikacije. Dokler je vse v redu, dokler ni tožnika, ni sodnika, ampak ko se stvari zapletejo, pa ne smemo pričakovati hvaležnosti od bolnikov. Moramo ravnati po vesti in predpisih. Nadzora pravzaprav na tem področju ni veliko. Posredno se to dotika tudi zdravstvene inšpekcije, ne bi si upal oceniti stopnje prekrška," je še dejal Jurij Fürst z ZZZS-ja, sicer tudi po poklicu diabetolog.

Nadzor nad belimi recepti ne obstaja
Glede nadzora nad predpisovanjem belih receptov smo se obrnili na zdravniški inšpektorat, od koder so sporočili, da je "Zdravstveni inšpektorat RS je pristojen za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem nekaterih določb zakona o zdravniški službi, kamor pa področje strokovnosti dela zdravnikov in preverjanja njihovega ravnanja ne sodi. V skladu z navedenim zakonom gre za naloge in javna pooblastila Zdravniške zbornice Slovenije."
Z Zdravniške zbornice Slovenije pa sporočajo naslednje: "Zakon o zdravniški službi določa, da je zdravnik pri sprejemanju svojih strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši, se mora pa pri tem ravnati po spoznanjih medicinske znanosti. Zdravnik tako lahko zdravila po strokovni presoji izjemoma uporablja tudi zunaj odobrenih indikacij, a mora za tako uporabo imeti strokovno utemeljitev na podlagi študij učinkovitosti in varnosti ali npr. smernic in podobno. Ali je zdravilo ustrezno predpisano oziroma v skladu s pravili stroke, tako ni mogoče odgovoriti na abstraktni ravni, pač pa je nujna presoja vseh okoliščin vsakega konkretnega primera. Nadalje pojasnjujemo, da Zdravniška zbornica Slovenije izvede izredni strokovni nadzor, če ima podatke o konkretnem zdravniku, ki naj svojega dela ne bi opravljal strokovno in varno."

"Mi in drugi centri se tega dela lotevamo utemeljeno, skladno z mednarodnimi smernicami, s polno odgovornostjo, celostno, da jim zdravimo bolezen, ki jih vodi v nešteto drugih bolezni. Trebušno maščevje ni samo estetska težava. Trebušno maščevje je hormonski organ, ki z vnetnimi mediatorji širi vnetje po celotnem telesu, ki s hormoni povzroča lakoto, nezadovoljstvo, povišanje maščobe, povišan krvni tlak, ki je tihi ubijalec. Mi s tem obravnavamo pomembno težavo na strokoven način, s čimer nimata ne ameriška ne evropska agencija za zdravila absolutno nikakršne težave. To je utemeljena medicinska znanost, tukaj delamo absolutno pravilno," očitke zavrača Gričar.

Ozempic apliciramo enkrat tedensko v domačem okolju, kar je eden od razlogov, da je postal uspešnica. "Smernice so se spreminjale v zadnjem času, dveh letih, zaradi ugodnih učinkov na srčno-žilni sistem je prišlo višje, hitreje se ga predpisuje sladkornim bolnikom, to je eden izmed razlogov, verjetno pa tudi odobritve drugod po svetu za primere zdravljenja debelosti – ampak tega pri nas za zdaj ni," pravi še nacionalni koordinator za sladkorno bolezen pri Lekarniški zbornici Slovenije Boštjan Martinc.

Motnje so občasne
Dodaja, da so motnje v dobavi ozempica občasne, pomanjkanja niso zasledili niti v Zvezi društev diabetikov Slovenije. Medtem pa število sladkornih bolnikov narašča: leta 2021 jih je zdravila jemalo 123.000. Ocenjuje pa se, da bi jih lahko predpisali kar 193-tisočim. Kar 90 odstotkov diabetikov ima namreč sladkorno bolezen tipa dve. Ta pa je najpogosteje posledica debelosti. Dobrih 18 odstotkov prebivalcev je debelih, čezmerno prehranjenih pa je 37,5 odstotka. Skupaj torej več kot polovica odraslih Slovencev.

Queen Latifah v kampanji multinacionalke proti debelosti
Zaradi epidemije debelosti po svetu zdravilo za proizvajalca, multinacionalko Novo Nordisk, reklamira znana ameriška igralka in pevka Queen Latifah. Wegovy, ki vsebuje isto učinkovino semglutid kot ozempic, težko pričakujejo tudi pri nas. Čeprav ga je Evropska agencija za zdravila za boj proti debelosti registrirala že pred letom dni, ga na slovenskem trgu še ni. "Mislim pa, da je prav, da se počaka, da se implementirajo strokovne smernice, da se jasno določi, kdo bo zdravilo predpisoval. Moramo vedeti, da je EU opredelil semaglutid v peroralni in v obliki injekcij za obravnavo debelosti, ampak v Sloveniji za zdaj nimamo strokovno utemeljenega, utečenega algoritma, ki bi se izvajal v realnosti," medtem opozarja Sentočnik.

"Zdravili podjetja Novo Nordisk, ki sta indicirani za zdravljenje debelosti, sta registrirani po centraliziranem postopku in odobreni od Evropske agencije za zdravila. S tem sta pridobili tudi dovoljenje za promet v Sloveniji, vendar na našem trgu nista dostopni. Točnih informacij o dostopu omenjenih zdravil na slovenskem trgu nimamo," so sporočili iz Novo Nordisk Slovenija. Motnje pri dobavi so pojasnili s povečanim povpraševanjem po zdravilu ozempic, ki je večje od pričakovanega. "Zavedamo se, da situacija lahko povzroča negotovosti in skrbi med osebami s sladkorno boleznijo, njihovimi sorodniki in družbeno skupnostjo, povezano z obravnavo sladkorne bolezni. Nastalo situacijo obravnavamo z vso resnostjo in si intenzivno prizadevamo rešiti trenutne izzive," so še dodali.

"Po informacijah, ki jih imamo na Zvezi društev diabetikov Slovenije, težave pomanjkanja omenjenega zdravila ni zaslediti," je potrdil Robert Gratton iz Zveze društev diabetikov. Zdravilo je namenjeno zdravljenju sladkorne bolezni. Če to zdravilo uporablja nekdo, ki te bolezni nima, onemogoča oziroma oteži zdravljenje osebi s sladkorno boleznijo, je menil.
Glede uporabe zdravila za sladkorne bolezni za ljudi s čezmerno težo pa odgovarja, da naj bi se to dogajalo "v posameznih zasebnih ambulantah, pa ne nujno zgolj v zasebnih". "Zdravilo naj bi predpisovali le zdravniki. Oni se odločajo, katero zdravilo bodo predpisali," je sklenil Gratton.

Vplivneži vs. znanstveniki
Vplivnica Kim Kardashian z milijoni sledilcev na Instagramu se je namreč pohvalila, da je shujšala prav s tem zdravilom: v samo treh tednih je izgubila osem kilogramov, da bi zlezla v obleko Marilyn Monroe. "Živimo v družbi, kjer so si določeni posamezniki nakopičili ogromno povezav, ogromno socialnega kapitala in ogromno finančnega kapitala. Vsaka objava je v bistvu oglas. Ti ljudje so postali dobesedno jumbo plakati sodobnega časa. In preko njih se zdaj oglašujejo izdelki. Živimo v času vplivnežev, v času, ko je pomembnejše to, kar nekdo objavi na omrežju, kot pa je to, kar rečejo znanstveniki," pa je razmere v sodobni družbi komentiral antropolog Dan Podjed.

Čeprav v vsakem oglasu za zdravilo piše, da se pred uporabo posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom, nikjer ne piše, kaj naredimo, če nam zdravnik za zdravljenje ene bolezni – predpiše zdravilo za zdravljenje druge.