Predlog zakona, ki naj bi ga obravnavali prednostno, je že v državnem zboru. Gre za začasen ukrep, ki bi veljal do konca leta. Dolgoročno bo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi starejšo populacijo čim dlje obdržali na trgu dela.

Zdaj velja, da upokojenci lahko delajo največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko delali 90 ur na mesec. S 720 ur na leto se obseg dela širi na 1008 ur na leto.

"Ta ukrep, to dovoljenje za več opravljenih ur, občasnega in začasnega dela, velja do konca leta. S tem bomo odgovorili na sistemsko ali kronično pomanjkanje delovne sile v gospodarstvu. Predvsem bo to po besedah predstavnikov gospodarstva prav prišlo v trgovinski dejavnosti," je pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj.

Delodajalci bi lahko poiskali upokojence, ki niso delali pri njih. A zaradi izrednih razmer – v trgovini je v tem času odsotnih več kot 10 odstotkov zaposlenih – vabijo nekdanje zaposlene.

"Pri nas v trgovini v glavnem pokličemo nazaj naše nekdanje zaposlene, ki so vajeni delovnega okolja in delovnih operacij. Tudi če bi bili študenti na razpolago, nam kaj dosti ne pomagajo, ker jih nimamo časa uvajati," opozarja Mariča Lah iz trgovinske zbornice.

Zaradi demografskih razmer bo treba na dolgi rok z ukrepi podaljšati delovno aktivnost starejših. Le malo držav je bilo v zadnjih 15 letih tako uspešnih kot Slovenija pri aktiviranju oseb, starejših od 50 let, pravi Mark Pearson iz OECD-ja.

K vzdržnosti pokojninskega sistema bi močno pripomoglo, če bi aktivirali osebe, stare med 60 in 64 let. Slovenija in Luksemburg sta, ko govorimo o tej starostni skupini, na dnu lestvice, pri nas je delovno aktivnih le okoli 25 odstotkov starejših, na Švedskem, ki je na vrhu lestvice, je v tej starosti aktivnih več kot 70 odstotkov ljudi.