Sova podrobnejših pojasnil "zaradi interesa nadaljnjih postopkov" ne more posredovati, so navedli na svoji spletni strani. Naznanilo pa se nanaša na kazniva dejanja po 260. členu kazenskega zakonika, ki govori o izdaji tajnih podatkov in med drugim določa, da se z zaporom do treh let kaznuje oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih. Enako se kaznuje tudi tisti, ki take podatke brez dovoljenja javno objavi.

Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Po drugi strani lahko zaporna kazen naraste na osem let, če je dejanje izvedeno iz koristoljubnosti ali je bilo z objavo neposredno ogroženo življenje ljudi ali je imela objava hujše ali nepopravljive škodljive posledice za varnost ali zakonsko varovane interese Slovenije.

Že v petek so na Sovi napovedali, da bodo zaradi uhajanja informacij "ukrepali v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje tajnih podatkov". Kot je znano, so člani Knovsa na sedežu Sove prejšnji teden preverjali kadrovanje na agenciji, med drugim tudi domnevno sporno zaposlitev konkretne uslužbenke, sicer znanke premierja Marjana Šarca, ki naj bi jo tam zaposlili na pobudo premierja in njegovega sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca.

Šarec verjame, da Sova dela dobro

Šarec je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil novega generalnega sekretarja LMŠ-ja Tomaža Simetingerja, glede odnosov med Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in parlamentarno komisijo dejal, da je to stvar Sove, Knovsa ter drugih organov in tako ni v njegovi domeni, da bi to danes komentiral. "Se bodo že med seboj dogovorili, videli, kakšni so postopki in tako tudi ravnali," je dodal.

Premier verjame, da bodo pristojni organi opravili svoje delo in da direktor Sove Rajko Kozmelj ter agencija delata dobro. "Vse ostalo so tudi politične špekulacije in takšne ter drugačne grožnje," je ocenil.

Na poziv predsednika SDS-a Janeza Janše k odstopu direktorja Sove Rajka Kozmelja pa je odgovoril: "Živimo v demokraciji, vsak ima pravico izraziti svoje mnenje. Če Janša misli tako, naj misli tako. Sam tudi marsikaj mislim, pa pač tako je."

Glede stanja na Sovi, ki je v zadnjem času večkrat omenjana v javnosti, je treba po premierjevih navedbah vprašati tiste, ki jo omenjajo. Tudi na vprašanje, kako vidi "zračnost" Sove in pritekanje informacij do medijev, ni odgovoril konkretno. Spomnil je, da je ob nastopu njegovega mandata v Sovi že enajsti mesec potekala stavka. Ta se je končala, z zaposlenimi pa se je vzpostavil dialog.

Novinarji do podatkov takoj, ko so člani Knovsa zapustili Sovo

Sova je namreč prepričana, da je po opravljenem nadzoru eden izmed članov posebne pooblaščene komisije Knovsa medijem izdal tajni podatek, ki ga je izvedel med nadzorom. V dopisu Knovsu, s katerim so v Sovi zavrnili predajo dodatnih dokumentov, ki so jih člani zahtevali, so namreč zapisali, da so novinarji neposredno po koncu nadzora objavili podatke o nadzoru in o tem, da je Sova dejansko zaposlila konkretno uslužbenko. "Očitno je, da je eden izmed v nadzoru navzočih izdal tajni podatek, s katerim so se člani pooblaščene skupine seznanili v nadzornem postopku," je v omenjenem dopisu navedla Sova. Ob tem je možnost, da bi bil za to kriv kak uslužbenec Sove, zanikala, saj naj bi bili še vsaj dve uri po koncu nadzora vsi brez komunikacijskih naprav.

Sova zato meni, da je bil podatek "nezakonito posredovan novinarjem ter izkoriščen in zlorabljen za zlonamerno razširjanje klevet in blatenje ugleda agencije".

Kritični so bili tudi do navedb člana komisije in poslanca SDS-a Žana Mahniča, ki je kot vodja pooblaščene skupine (sestavljali so jo še Matej Tonin (NSi), Zvonko Černač (SDS) in Monika Gregorčič (SMC)) na družbenih omrežjih še pred uskladitvijo zapisnika sporočil, da Sova še ni poslala dokumentov, ter "razširjal neresnične podatke o direktorju agencije, z očitnim namenom sramotitve in blatenja tako agencije kot direktorja". Mahnič je namreč na Twitterju med drugim zapisal, da direktorja Sove Rajka Kozmelja že en teden ni v službo in da je Sova brez vodstva.

Sova "verjame, da opisane zlorabe pooblastil komisije predstavljajo poleg storitve kaznivih dejanj tudi kršitev časti in dobrega imena poslancev DZ-ja". Mahnič je tedaj v odzivu na Twitterju zapisal, da je zakon o tajnih podatkih več kot jasen. "Tajni podatek ni več tajen, če je tako določen zato, da se prikrije kaznivo dejanje ali zloraba pooblastil," je navedel.

Zaposlitev bo preverjal inšpektorat za javni sektor

Ali je bila zaposlitev uslužbenke sporna ali ne, bo zdaj na podlagi obstoječe pisne dokumentacije in podatkov iz uradnih evidenc preverjal inšpektorat za javni sektor, če bo treba, pa bodo inšpektorji zahtevali dodatna pojasnila.

"Inšpektorat bo poleg konkretnega primera zaposlovanja javne uslužbenke pregledal tudi splošno prakso zaposlovanja na omenjeni agenciji, tako kot ravna tudi v drugih primerih inšpekcijskega nadzora. O ugotovitvah se v roku 30 dni sestavi zapisnik, s katerim se nadzorovanemu organu v primeru nepravilnosti odredijo ukrepi," so zapisali prejšnji teden in dodali, da bo treba pri izvedbi nadzora z dokumenti ravnati glede na stopnjo tajnosti.

Nemec je za mnenje prosil zakonodajnopravno službo

Da je očitno, da je glede zahtevanih podatkov med Knovsom in Sovo prišlo do različnih pravnih tolmačenj o tem, kaj Knovs sme in česa ne sme zahtevati od Sove, ugotavlja tudi poslanec SD-ja in član Knovsa Matjaž Nemec. Zato je zakonodajnopravno službo DZ-ja zaprosil za pravno mnenje o pristojnostih Knovsa glede njegove zahteve za podatke o kadrovskih zadevah Sove.

Uslužbenka zaradi poročanja medijev že kompromitirana

Sindikat državnih organov medtem vlado in poslance poziva k varovanju integritete uslužbencev Sove. "Ne glede na to, ali je nekdo zakonito ali nezakonito prestopil prag Sove, kar se tiče sprejema v delovno razmerje, je nedopustno, da se ga zlorabi, objavi, da se ga praktično že na samem začetku onemogoči. Ker ta gospa v tajnih nalogah ne more delovati, ker je poslikana, opisana, narisana, kar naj ne bi bilo za katerega koli uslužbenca slovenske varnostno-obveščevalne agencije," je v petek za TV Slovenija dejal predsednik sindikata Frančišek Verk.

V nedeljo pa je za Pop TV poudaril še, da to ne pomeni, da se storilci ne smejo preganjati: "Vsekakor mora priti do kazenskega pregona, če so utemeljeni sumi kaznivih dejanj. In mora priti tudi do kazenskopravnega epiloga pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča."