»Zaostrujemo pogoje za opravljanje javnih funkcij in za odstope s funkcij,« pa Gantar na kratko povzema bistvo pobude, ki jo lahko v celoti preberete tukaj.

Gantar ni hotel natančneje opredeliti, s katerimi poslanci oziroma strankami se bodo pogovarjali, a je dejal, da za njihov predlog zakona o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij obstaja zanimanje tako poslancev iz koalicije kot tistih iz opozicije. »Še bolj pomembno je iskanje podpore za zakon,« meni Gantar.

Predlog zakona lahko vloži kateri koli poslanec, če pa Zares ne bo prepričal niti enega izmed 90 poslancev, bo 15. januarja začel zbirati 5.000 podpisov državljanov.

Ustava govori o zakonu, ki ga DZ ni sprejel 20 let
S pobudo želijo določiti jasne vstopne in izstopne pogoje glede opravljanja javnih funkcij. Kot pojasnjuje Gantar, drugi odstavek 82. člena govori o tem, da zakon določa, kdo ne sme postati poslanec in kdo ne sme opravljati javnih funkcij. Toda zakona, ki bi to določal, parlament v 20 letih ni sprejel.

»Nismo zakonsko nikjer omejili pasivne volilne pravice. Naš predlog zakona določa vstopne pogoje za opravljanje javnih funkcij, ki so hkrati tudi izstopni pogoji v primerih ovadb, obtožnic, še posebej v poglavju, ki zadeva javna pooblastila,« navaja Gantar.

Poslanec bi moral odstopiti zaradi zlorabe javnih pooblastil
Danes velja, da mora poslanec zapustiti to funkcijo, če je obsojen na nepogojno kazen več kot 6 mesecev zapora, za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Drugih pogojev ni, zato Zaresovci predlagajo, da mora odstopiti, če je obtožen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je obsojen za nepogojno kazen za več kot 6 mesecev zapora, ali če je obsojen za zlorabo javnih pooblastil - ne glede na zagroženo višino kazni.

Za odstop zadošča le pravnomočna obtožnica
V uvodu predloga zakona so zapisali, da s prenehanjem funkcije funkcionarjem določa predlog sprememb zakonodaje poleg pravnomočne obsodbe za nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, kot pogoj za prenehanje tudi obsodbo zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva ne glede na kazen in vloženo pravnomočno obtožnico zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter obtožni akt zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.

Politična kultura in slovenska realnost
Pravnomočna obtožnica kljub nedvoumni domnevi nedolžnosti predstavlja že sorazmerno visoko stopnjo presoje utemeljenosti očitanega kaznivega dejanja, in to ne le s strani policije in tožilstva, ampak tudi sodišča. Zato je v državah z visoko (t. j. normalno in običajno) ravnjo politične kulture stvar nenapisane norme oz. obvezujočega pravila, da se taki politiki začasno - torej do dokončnega sodnega epiloga - s funkcije umaknejo in se tako izognejo morebitnemu konfliktu interesov ter zlorabi oblasti, kar omogoči pravosodni veji oblasti, da neovirano opravi svoje delo. Standardi za prenehanje funkcije morajo biti v tem primeru strožji od tistih, ki veljajo za uradnike.

Neprimerni pritiski
Poleg možnosti izvajanja neprimernih pritiskov na delo pravosodnih organov, ki jih povzroča vztrajanje politika v kazenskem postopku na svoji funkciji, in posledičnega nezaupanja javnosti tako v delo politike kot pravosodja je neprimerno tudi sporočilo, ki ga tako ravnanje pošilja svojim podrejenim, tj. uradnikom. Za uradnike ne morejo veljati višji standardi, kot veljajo za politike, temveč obratno, so zapisali v predlogu zakona Zares.