Poslanci so s 53 glasovi za in 21 proti ocenili, da je vladni predlog zakona o zaščiti prijaviteljev primeren za nadaljnjo obravnavno. Podprli so ga v koalicijskih poslanskih skupinah, proti so bili poslanci SDS-a, v NSi-ju pa so se glasovanja vzdržali.

Kot je povzel državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, gre za pomemben zakonodajni projekt, s katerim se ureja področje varstva prijaviteljev kršitev predpisov v delovnem okolju, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.

Ob tem predlog zakona v Slovenijo prenaša evropsko direktivo, a je vsebina zakonskega predloga zasnovana širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU-ja. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive bolj ambiciozen, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov.

V poslanski skupini Svoboda po besedah poslanke Lene Grgurevič menijo, da je predlog zakona eden ključnih korakov na poti v družbo, ki bo "na piedestal absolutnih vrednot med drugim postavljala tudi pravno državo in javno dobro". "Zaščitno okolje za prijavitelje nepravilnosti je ključnega pomena, da se omogoči tovrstna prijava primerov zlorab, ne da bi se morali prijavitelji spoprijemati z dilemo, ali storiti pravo stvar ter tvegati svojo kariero in ekonomsko preživetje ali ostati tiho v škodo javnega interesa," je dejala. Pričakuje, da bodo v naslednjih fazah zakonodajnega postopka predlog po potrebi ustrezno prilagodili.

Poslanka SD-ja Meira Hot je ocenila, da je predlog zakona "pomemben zakonodajni projekt progresivne koalicije", saj "temelji na spoznanju, da so žvižgači pomemben del imunskega sistema države, kajti omogočajo zaznavo skrbno prikritih nepravilnosti in zlorab". Po oceni poslanske skupine SD-ja predlog sledi splošnemu strinjanju, da je prijava kršitev predpisov in odprava nepravilnosti vedno in absolutno v javnem interesu. Prav tako predlog sledi temu, da mora biti prijavitelj upravičen do zaščite v primeru povračilnih ukrepov.

Milan Jakopovič je v stališču poslanske skupine Levice ocenil, da je v Sloveniji zaščita žvižgačev razdrobljena v različnih področnih zakonih, s trenutno ureditvijo pa ni dosežen poglavitni cilj zaščite žvižgačev, to je spodbujati razkrivanje nezakonitih, neetičnih in nevarnih dejavnosti. "Zakonodaja ne sme biti le kartonski ščit, ki daje žvižgaču lažen občutek varnosti, ampak mora nuditi zaščito, ki bo pomenila varno alternativo molku. Žvižgaštvo je eden izmed bistvenih mehanizmov za odkrivanje kršitev in zlorab, ki škodijo javnemu," je poudaril.

V poslanski skupini SDS-a podpirajo implementacijo evropske direktive, ne podpirajo pa načina te implementacije, in sicer da se predlog zakona nanaša na kršitev kar vseh predpisov v Sloveniji. "Takšen način urejanja je po našem mnenju zastavljen odločno preširoko in sega zunaj področij, ki zadevajo javni interes, ter ni v skladu z namenom direktive o zaščiti oseb," je dejal poslanec Dejan Kaloh. Menijo, da lahko širitev odpira možnost zlorabe instituta zaščite prijaviteljev "z namenom maščevanja oziroma neupravičenega in neutemeljenega izsiljevanja delodajalcev", kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. V SDS-u menijo, da zakon v predlagani vsebini ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V NSi-ju sicer podpirajo povečano pravno varstvo prijaviteljev, vendar predlog po njihovi oceni poleg tega prinaša prevelik obseg novih birokratskih in administrativnih zahtev. "To je problematično predvsem za podjetja, ne nazadnje tudi za državno upravo. Vse te administrativne zahteve za delodajalca bi lahko bile celo nesorazmerne glede na cilje, ki jih zakon zasleduje," je dejala poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič. Predlogu v prvi obravnavi sicer niso nasprotovali, od vlade pa pričakujejo, da bo v nadaljnjem postopku predlog izboljšala predvsem z zmanjševanjem administrativnih ovir.

Zakon o delovnem času in obvezni počitki mobilnih delavcev

Poslanci so sklenili obravnavo vladnega predloga novele zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, kateremu podpora ostaja negotova. Čeprav naj bi bile spremembe dorečene tako z delodajalci in delojemalci, jim ostro nasprotujejo v sindikatu voznikov avtobusov.

Kot je v DZ-ju povedal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, se po predlogu pri določanju delovnega časa ločuje med vozniki v mestnem linijskem prometu ter vozniki v medkrajevnem in posebnem linijskem prometu, torej po vrsti linije, medtem ko se je do zdaj razlikovalo po dolžini linije.

Sprememba je bila po njegovih besedah pripravljena ob upoštevanju izhodišč ustavnega sodišča, da je treba pri določanju delovnega časa voznika pri prevozu potnikov na linijah upoštevati posebnosti opravljanja dejavnosti prevozništva na posameznih linijah ter razlike in podobnosti z delavci, za katere velja zakon o delovnih razmerjih.

"Razdalja linij ni tista okoliščina, ki bi zahtevala drugačno ureditev delovnega časa, temveč je glavno razlikovalno merilo vrsta linije, torej mestna ali medkrajevna oz. posebna linija," je dejal in dodal, da se s tem strinjajo tako predstavniki delodajalcev kot delojemalcev.

Sindikat prometa je za, sindikat voznikov avtobusov je proti

S spremembami se strinjajo v Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije, v obravnavi na matičnem odboru pa se je pokazalo, da jim nasprotujejo v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije. Predlog po njihovem mnenju zmanjšuje že pridobljene pravice voznikov in legalizira kršitve delovne zakonodaje, ko gre za delovni čas. Zaradi tega predloga in slabih razmer v panogi so pred kratkim napovedali tudi možnost stavke.

Na mnenje tega sindikata so danes opozorili v poslanskih skupinah Levica, SD, SDS in NSi. "Zakon ni usklajen ravno s tistimi socialnimi partnerji, ki jih vsebina tega zakona še najbolj zadeva – torej z vozniki avtobusov na medkrajevnih linijah," je opozorila Nataša Sukič iz Levice, ki predloga ne bo podprla.

Predrag Baković iz SD-ja je povedal, da ne morejo spregledati dejstva, da zakonska rešitev ni povsem usklajena z vsemi deležniki, še posebej pa ne z vsemi predstavniki delavcev. "Razprava na matičnem odboru v poslanske skupine vnaša dodatna vprašanja in dvome," je povzel.

Kritični so bili tudi v SDS-u. Predlog po besedah Jožefa Jelena ne določa, da se za linijske prevoze do 50 kilometrov upošteva zakon o delovnih razmerjih, po katerem se vključuje tudi čas razpoložljivosti v delovni čas voznika. Ker problematika ni urejena, v poslanski skupini predloga ne bodo podprli, je dodal.

Predloga ne bodo podprli tudi v NSi-ju, je napovedal Janez Žakelj. "Prizadevamo si, da bi Slovenija postala kraj, kjer je dovolj delovnih mest za vse državljane, kjer se vsako pošteno delo ceni in kjer je delavec, ki ga opravlja, dobro plačan," je dejal in poudaril, da pomembne pripombe sindikata voznikov avtobusov v predlogu niso bile upoštevane.

Predlogu so tako podporo napovedali le v Svobodi. "Dogovorjena in podpisana kolektivna pogodba in predmetni zakon sta ne glede na ločene postopke usklajevanja med seboj vsebinsko tesno povezana," je poudaril Teodor Uranič in dodal, da pogodba za vse voznike določa, da sta v delovni čas osem ur vključena tako čas za malico kot tudi čas razpoložljivosti, ko mora biti delavec delodajalcu vedno na voljo.

Stare rožnata vozniška dovoljenja veljavna še do leta 2033

DZ je na današnji seji s 53 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog novele zakona o voznikih, ki podaljšuje veljavnost starih vozniških dovoljenj za deset let – do leta 2033, uvaja ostrejši nadzor nad šolami vožnje in spreminja določila za zdravstvene preglede po ugotovljeni telesni in duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, bo skrajni rok za zamenjavo vozniških dovoljenj, ki niso v skladu z evropsko direktivo in so jih izdajali do 18. januarja 2013 na starih obrazcih, z 19. januarja 2023 podaljšan do 19. januarja 2033, je dejal.

Ker je po podatkih ministrstva v obtoku približno 355.000 vozniških dovoljenj, izdanih na starih obrazcih, kar je približno 22 odstotkov glede na število vseh izdanih vozniških dovoljenj, je Trbič izkoristil priložnost in pozval imetnike "rožnatih dovoljenj", da ne čakajo na zadnji rok za zamenjavo, ampak jih zamenjajo že prej.

V razpravi je Miha Lamut (Svoboda) med drugim pozdravil podaljšanje roka za zamenjavo starih vozniških dovoljenj, saj se približa skrajnemu roku, ki je določen v direktivi EU-ja, in ta je 19. januar 2033. V svoj pravni red ga implementirajo tudi v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Napovedal je, da bodo predlagano novelo v Gibanju Svoboda podprli. Podporo zakonu so že pred glasovanjem napovedali tudi v SD-ju, SDS-u in NSi-ju.

Testiranja funkcionarjev na mamila ne bo

Predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedana mamila, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v SDS-u, je sklenil zakonodajno pot. Po predlogu bi se sicer morali izbrani funkcionarji na prepovedana mamila nenapovedano testirati vsaj enkrat na leto.

Predloge zakonov, ki so obravnavali to tematiko, je SDS v preteklosti v zakonodajni postopek vložil že večkrat, nazadnje junija, ko so ga poslanci zavrnili, v SDS-u so nato s predlogom znova poskusili avgusta.

A jim tudi tokrat ni uspelo prepričati poslanskih kolegov, zakonodajni predlog so namreč zavrnili že člani parlamentarnega odbora za zdravstvo. Predlogu je nasprotovala tudi vlada, po oceni katere bi predlog nesorazmerno posegel v zasebnost posameznika in ne bi celovito reševal problematike vseh psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na vestno, nepristransko in kakovostno opravljanje nalog funkcionarjev. Na nekatere pomanjkljivosti je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja.

Predlog zakona sta sicer v današnji predstavitvi poslanskih stališč pričakovano podprli predlagateljici, stranki SDS in NSi. Kot je dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic, so funkcionarji javne osebe, ki so državljanom dolžne biti zgled, obvezno testiranje pa da poznajo v številnih državah in je tudi v Sloveniji v nekaterih zavodih in podjetjih utečena praksa.

Po oceni poslanca SDS-a Dejana Kaloha je predlog zakona v polnosti sledil načelu transparentnosti in odprtosti delovanja javnih funkcionarjev. "Sprejem tega zakona bi bil po naši oceni neizogiben zaradi odgovorne politike in preglednosti delovanja javnih funkcionarjev ter predvsem odgovornosti do naših državljanov in državljank," je dejal v predstavitvi stališča poslanske skupine.

Po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca je zloraba prepovedanih substanc resna javnozdravstvena težava in preresna tema, da "bi jo na tako trivialen način uporabljali za obračunavanje s političnimi nasprotniki". Podobno kritiko je navedla tudi poslanka SD-ja Bojana Muršič, poslanec Svobode Robert Janev pa je med drugim dejal, da je po oceni njihove poslanske skupine predlog pomanjkljiv tako z vsebinskega kot tudi s postopkovnega vidika.

Sprejet zakon o starševskem varstvu

DZ je z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. Oče ga lahko porabi tudi v času materinskega dopusta matere in vse do osmega leta starosti otroka, lahko tudi v več delih.

Novela, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, zagotavlja enakopravnejšo delitev skrbstvenega dela med staršema, zagotavljajo na ministrstvu za delo.

Z novelo bo oče porabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo do zdaj mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

V noveli se pravica do starševskega dopusta za vsakega od staršev določi v trajanju 160 dni, pri čemer je 60 dni za vsakega neprenosljivih. To pomeni, da kadar oče na mater prenese vseh 100 dni starševskega dopusta, lahko mati izrabi 260 dni starševskega dopusta, tako kot je urejeno že zdaj, očetu pa ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.

Enako velja tudi nasprotno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Teh 60 dni lahko vsak od staršev porabi do osmega leta starosti otroka.

Zgornja omejitev pri očetovskem in starševskem nadomestilu se veže na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto.

Trajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se zaradi zahtev evropske direktive podaljša do osmega leta starosti otroka, medtem ko je bilo do zdaj do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Oba starša bosta lahko delala s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, vendar skupna izraba pravice ne bo smela presegati 20 ur tedensko.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Gibanju Svoboda povedali, da dopust za očete zdaj ne bo več znašal le 30 dni, ampak skupno vsaj 75 dni. V SD-ju so dejali, da bo novela prispevala k temu, da bo delitev družinskih obveznosti med očetom in mamo bolj enakopravna. Bo pa treba poskrbeti za dodatne programe v tej smeri, so menili. Če oče bolj porabi starševski dopust, ima to pozitivne posledice v družini, pa so opozorili v Levici.

V SDS-u so spomnili, da želi evropska direktiva doseči, da bi si partnerja enakomerno porazdelila skrbstveno delo. V NSi-ju pa so menili, da gre pri noveli v večjem delu za vsebino predloga, ki ga je pripravil že NSi.

Miha Kordiš iz Levice se je odzval na to navedbo. NSi je v svojem predlogu namreč po njegovih besedah predvidel represivne ukrepe za družine, ki so že sicer v stiski.

Sprejeli zakon o državni upravi

DZ je na seji s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o državni upravi, ki med drugim ureja, da naloge na področju verske svobode še naprej opravlja ministrstvo za kulturo. Z novelo se vzpostavlja tudi pravna podlaga, ki bo pospešila digitalizacijo državne uprave.

Predlog novele zakona o državni upravi je v obravnavo po skrajšanem postopku vložila vlada. Z njo želi zagotoviti sistemsko ustrezne umestitve izvajanja nalog verske svobode v okviru ministrstva za kulturo in vzpostaviti pravno podlago za pridobivanje podatkov iz centralne kadrovske evidence ter za izvedbo projekta Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, gre pri noveli zakona "za dve manjši spremembi". Spomnil je, da je zakon o spremembah zakona o državni upravi določil, da se področje izvajanja nalog verske svobode januarja 2024 z ministrstva za kulturo prenese na novo službo vlade, pristojno za verske skupnosti, vlada pa predlaga, da do omenjenega prenosa ne pride ter da naloge na področju verske svobode še naprej opravljajo na ministrstvu za kulturo.

V ta namen se po njegovih besedah ne ustanavlja nova vladna služba, kot enega od razlogov za takšno rešitev pa je navedel, da služba vlade ne more izvajati upravnih nalog. Z drugo spremembo pa se vzpostavlja pravna podlaga, ki bo pospešila digitalizacijo državne uprave, in sicer gre konkretno za vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi, je dodal.

V razpravi so koalicijski poslanci podprli predlog novele. Ta po oceni poslanke Svobode Janje Sluga sledi ciljem digitalizacije državne uprave in prinaša rešitve, ki so v skladu s strategijo razvoja javne uprave od 2015 do 2020 in strategijo razvoja Slovenije 2030. Digitalizacija je proces, ki pomembno vpliva na učinkovitost in kakovost delovnih procesov, zato v stranki po navedbah poslanca SD-ja Jonasa Žnidaršiča izražajo podporo zakonski noveli.

Poslanec SDS-a Anton Šturbej je poudaril, da so na predlog vladne novele vložili dopolnilo, po katerem bi se področje verske svobode s kulturnega ministrstva preneslo na službo vlade, pristojno za verske skupnosti. "Verske skupnosti bi imele večjo avtonomijo, a koalicija predlaganega dopolnila ni podprla," je dejal in napovedal, da predlagane novele ne bodo podprli.

V NSi-ju pa menijo, da se bo s prenosom področja verske svobode znova pod ministrstvo za kulturo pojavila manjša avtonomija tega področja. "Treba bi bilo slediti cilju višje avtonomije in boljšega sodelovanja z deležniki," je menila poslanka Vida Čadonič Špelič in dodala, da predlogu zakona ne bodo nasprotovali.

Dopolnitve pokojninskega zakona ne bo

Poslanske skupine so na seji ponovile svoje stališče do predloga dopolnitve pokojninskega zakona, s katerim bi DS odpravil nestimulativen način določanja pokojninske osnove za delovne invalide, ki bi še želeli ostati v delovnem razmerju.

Zakonodajni postopek o predlogu se je sicer končal, ker ga matični odbor DZ-ja za delo ni podprl. Je pa odbor k pripravi ustrezne rešitve zavezal pristojno ministrstvo.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji znova poudarili, da predloga ni mogoče podpreti. V Gibanju Svoboda so opozorili, da je slika pokojninskega sistema širša in parcialni posegi po njihovem mnenju niso na mestu. V Levici so izrazili pričakovanje, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sledilo sklepu odbora in do konca leta pripravilo rešitev, ki bo sprejemljiva.

Tudi v SD-ju so menili, da je treba ustrezno pripraviti spremembe, na podlagi katerih bi se pri upokojitvi delovnih invalidov za pokojninsko osnovo za izračun pokojnine štela njihova plača oziroma osnova, ki bi bila preračunana na plačo, ki bi jo prejemali za polni delovni čas, ne pa več na invalidsko nadomestilo kot zdaj.

Trenutna ureditev ne spodbuja invalidov k temu, da se po nastanku invalidnosti vrnejo na delo z delno delovno zmožnostjo, ugotavljajo v NSi-ju. Pač pa invalide spodbuja k zgodnji upokojitvi, kar negativno vpliva na njihov družbeni in socialni položaj, so dodali.

V SDS-u so medtem obžalovali, da je bil predlog na matičnem odboru zavrnjen. Koaliciji so očitali, da podpira samo svoje predloge in ne daje možnosti za sprejetje dobrih rešitev, ki jih podajo drugi. Predlog DS-ja bi po njihovem mnenju dodatno stimuliral invalide pri ohranjanju delovne aktivnosti, kar bi imelo pozitiven učinek ne le na invalida in njegovo družino, ampak na celotno družbo.