Slovenska sodišča so lani v veliki večini obvladovala število prejetih zadev, povprečen čas rešitve vseh zadev pa se je še naprej zniževal. Po drugi strani so se sodniki zaradi še vedno neurejenega plačnega položaja spoprijemali z nestimulativnim okoljem za delo, zaradi prenizkih plač pa so ostajali neuspešni razpisi za javne uslužbence.

Zaradi pomanjkanja sodnega osebja so zato lahko na nekaterih sodiščih nastajale motnje pri izvajanju sodne oblasti, med drugim poudarja letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2023.

Okolje za delovanje sodstva je lani zaznamovala odsotnost premikov glede uresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah, sistemske ureditve plačnega položaja sodnikov, razreševanja prostorske problematike in glede sprejema sodniške zakonodaje, poudarja predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki ocenjuje, da je sodstvo kljub slabi odzivnosti drugih dveh vej oblasti in nekaterim težavam, ki jih je imelo pri izvrševanju svoje oblasti, še naprej po najboljših močeh opravljalo svoje poslanstvo.

Pregled dela za lani kaže, da so na sodiščih opravili 84.430 narokov in rešili 795.000 zadev. V nasprotju z večletnim trendom zmanjševanja števila prejetih ostalih zadev so jih lani na sodiščih prejeli približno 9000 več kot leto pred tem, povprečen čas rešitve posamezne zadeve pa je znašal 21 dni. Obvladovanje prejetih ostalih zadev je bilo lani skoraj 100-odstotno, saj so sodišča rešila le pol odstotka manj zadev, kot so jih prejela. V letu 2023 so prejela približno 688.000 ostalih zadev.

Izboljšal se je trend reševanja pomembnejših zadev, ki so zahtevnejše, jih je pa precej manj kot ostalih zadev. Sodišča so tako lani prejela okoli 110.000 pomembnejših zadev. Njihovo obvladovanje je bilo 101-odstotno, povprečen čas rešitve posamezne zadeve pa je znašal 8,7 meseca. Število nerešenih pomembnejših zadev se je znižalo za en odstotek.

Število sodnikov v Sloveniji se zmanjšuje že od leta 2012, tako je bilo tudi lani, ko je bilo v Sloveniji 40,6 sodnika na 100.000 prebivalcev. V lanskem letu je sodniško funkcijo sicer opravljalo 861 sodnic in sodnikov.

Poleg tega je bilo na sodiščih lani zaposlenih 3308 javnih uslužbencev. Letno poročilo v zvezi s tem poudarja, da se sodišča zaradi prenizke uvrstitve delovnih mest sodnega osebja v plačne razrede spoprijemajo z neuspelimi razpisi za strokovne sodelavce, pa tudi za druge profile, na primer sodne zapisnikarje in vpisničarje. Pomanjkanje sodnega osebja vpliva na ustrezno podporo delovnemu procesu, zaradi česar lahko nastajajo težave pri izvajanju sodne oblasti na posameznih sodiščih.

Zaupanje v sodstvo nizko, a se izboljšuje

Poročilo navaja, da so bile v letu 2023 izvedene številne aktivnosti za približevanje sodstva javnosti. Zaupanje javnosti v sodstvo v Sloveniji je relativno nizko, se pa v zadnjih letih izboljšuje.

Po raziskavah Eurobarometra je lani 53 odstotkov vprašanih neodvisnost sodstva in sodnikov ocenilo kot dobro ali zelo dobro, v letu 2022 pa 49 odstotkov. Tudi po raziskavah, ki jih na vsaki dve leti izvaja vrhovno sodišče, se zaupanje v sodišča izboljšuje.

Leto je zaznamovala neuresničitev ustavne odločbe o plačah sodnikov, neurejena prostorska problematika in nesprejem sodniške zakonodaje.