Po polovici mandata bo vlada, kot kaže, ocenila svoje delo in premislila o zavezah iz koalicijske pogodbe ter jih morda nekoliko prevetrila. Foto: MMC RTV SLO
Po polovici mandata bo vlada, kot kaže, ocenila svoje delo in premislila o zavezah iz koalicijske pogodbe ter jih morda nekoliko prevetrila. Foto: MMC RTV SLO
Koalicija
Poziv za premislek o "izgubljenem kompasu" je prišel iz vrst LDS-a, se pa o njegovi nujnosti bolj ali manj strinjajo vsi predsedniki koalicijskih strank. Foto: MMC RTV SLO
Pregled izpolnjevanja koalicijske pogodbe

Da je vlada izgubila razvojni fokus, je bil očitek, ki ga je bilo ta teden mogoče slišati iz vrst LDS-a. Premier Pahor se s tem do neke mere strinja. Lahko pričakujemo prevetritev koalicijske pogodbe?

Po dveh letih od zadnjih parlamentarnih volitev, ko je vlada premierja Boruta Pahorja na polovici svojega mandata, se je za TV Dnevnik analize uresničevanja koalicijske pogodbe lotila novinarka Vesna Deržek.

Poziv za samoevalvacijo
Pretekli teden so imeli v koalicijskem LDS-u svet stranke. Po seji sveta v ponedeljek je predsednica stranke Katarina Kresal dejala, da je "očitno nekaj treba spremeniti v načinu vodenja vlade, nekaj spremeniti v vladi sami". Tako je zaradi izgubljenega fokusa zahtevala prevetritev koalicijskega sporazuma.

In ta jasen signal iz vrst koalicije je slišal tudi premier - vlada bo iskala odgovore. Pahor je prepričan, da bi ključne strukturne reforme lahko Slovenijo dvignile iz povprečja. Pri tem pa opozarja: "Zlasti je treba preveriti, ali imamo zadosti politične moči, da bomo sprejeli reforme, ki so še pred nami."

Kako daleč smo z reformami
Pahor sicer po malem delu in pokojninski reformi napoveduje še reformo zdravstva, za njo pa delovno-pravno reformo in reformo javnega sektorja. Toda treba je opozoriti, da tudi postopka za spremembo pokojninske zakonodaje in za sprejem zakona o malem delu še nista zaključena.

Predsednik koalicijskega Zaresa Gregor Golobič ob tem poudarja: "Pomembno pa je, da se ta vlada ne izogiba ugrizniti tudi v kislo jabolko, v tiste teme, ki ne prinašajo popularnosti." Dodaja še, da se ob boljših razmerah s temi vprašanji morda niti ne bi ukvarjali.

Kaj je za koalicijsko pogodbo pomenila recesija?
Če je bil v osnovi koalicijski sporazum precej bolj velikopotezen, je marsikaj spremenila kriza. Prvi ukrepi, kot so bili subvencioniranje krajšega delovnega časa, dvig minimalne plače in jamstva za posojila so imeli svoje učinke. Izhodna strategija je v izvajanju.

Na pozitivni strani bilance vlade pa sicer Deržkova v Dnevniku omenja rešitev vprašanja izbrisanih, sprejeti sporazum o arbitraži s Hrvaško, zaključitev postopka za včlanitev v OECD. Vlada poleg tega razlašča tajkune in obdavči menedžerje ter ustanovi Nacionalni preiskovalni urad.

Na drugi strani najprej glasovalno sito državnega zbora ne potrdi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, v zakonodajnem postopku obtiči tudi družinski zakonik. Zaradi nepriljubljenih rezov v plače javnega sektorja, pokojnine, socialne transferje naj bi slabel socialni dialog. Tudi o tem, kaj bomo storili s patriami, dogovora ni. Na gospodarskem področju pa kljub ustanovitvi Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami še čakamo umik države iz podjetij. In zadnji spodrsljaj? Volivci na referendumu zavrnejo zakon o RTVS.

Pregled izpolnjevanja koalicijske pogodbe