Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes povabila na zaslišanje nekdanja predsednika nadzornih svetov NLB-ja in NKBM-ja. Danilo Toplek, ki je bil s položaja v NKBM-ju predčasno razrešen kmalu po dokapitalizaciji banke v letu 2011, je povedal, da se je položaj v NKBM-ja slabšal sorazmerno s slabšanjem položaja vseh komitentov banke.
Pri odločanju o dodeljevanju posojil so v banki zahtevali tistemu času primerna zavarovanja in ustrezno presojali boniteto kreditojemalcev, a glede na to, da je bilo največ slabih posojil odobrenih med letoma 2004 in 2008, je Toplek ugotovil, da obrambni mehanizmi v času izobilja tako kot drugod tudi v bankah ne delujejo tako kot v času pomanjkanja.
Po izbruhu krize so dobra posojila postala za banko slaba, je pojasnil. Topleku se zdi logično, da se podjetje, ki se spopada s pomanjkanjem denarja, v dilemi, kje dobiti denar za plače, najprej odloči za prenehanje plačevanja obresti.

Preveč obiranja
Ob tem je bil kritičen do pomoči države bankam. "Menim, da bi se morali lastniki takrat odzvati podobno kot v Evropi, ko so bančni sektor na hitro normalizirali, ne pa da smo to vlekli od tri do štiri leta," je dejal. Dokapitalizirane banke pa zdaj sedijo na državnem denarju in ne dajejo posojil.

"Bi lahko razrešitev hipotetično povezali z dokapitalizacijo v letu 2011," pa ga je vprašal predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS), Toplek pa mu je odvrnil, da več kot hipotetično. Prepričan je namreč, da je agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) njegovo razrešitev predlagala zaradi dokapitalizacije, po kateri se je z delnicami NKBM-ja kmalu začelo trgovati tudi na borzi v Varšavi.
Prepričan je, da bi krepitev kapitalske ustreznosti banke uspela tudi brez intervencije AUKN-ja, ki je takrat državnim podjetjem naložila nakup delnic banke. "Posledično smo zavrnili 60 milijonov evrov vrednosti interesentov in se dokapitalizirali na način, kot si ga je zaželela država," je spomnil Toplek, ki je bil z dokapitalizacijo banke zadovoljen, ne pa tudi z intervencijo države oz. AUKN-ja. Posledično je vrednost delnice začela hitro padati, je povedal.

Za Vidica zaprli sejo
Komisija je zaslišala tudi nekdanjega člana in predsednika nadzornega sveta NLB-ja Klemna Vidica. Nadzornik je bil sicer manj kot leto dni, v času, ko je banka pripravljala program prestrukturiranja, ki ga je zahtevala Evropska komisija. Del tega časa je nadzornikom največje slovenske banke tudi predsedoval.

Kot je dejal, so program prestrukturiranja pripravili v banki, na finančnem ministrstvu pa so ga brez njihove vednosti deloma popravili. To se mu ne zdi nič posebnega, saj je morala program v Bruselj poslati država. Sestankov s finančnim ministrstvom ali Banko Slovenije ni imel, je pa sam zaprosil za srečanje s takratnim guvernerjem Markom Kranjcem. Na vprašanje, zakaj je zaprosil za sestanek z guvernerjem, je Vidic odgovoril, da o tem ne more javno govoriti, zaradi česar je predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) sejo za javnost zaprl.

Vidic je sicer opozoril na kar nekaj pomanjkljivosti v NLB-ju. Omenil je neoptimalno organizacijo, saj so imele tudi njegove "hčere" svoje hčerinske družbe, in v takšnih primerih je upravljanje težko. Predvsem pa je opozoril na problematiko upravljanja tveganj. "Nisem opazil posojilne politike in sistemskega nadzora," je dejal. V tistem času so zato začeli iskati tudi novega člana uprave za upravljanje tveganj.

Zatrdil je, da je od uprave želel, da jasno določi, pod katerimi pogoji bo banka odobravala posojila. "Pri podaljševanju posojil smo bili do uprave zelo zahtevni," je dejal in dodal, da so zahtevali pojasnila in jih niso odobravali samodejno. Prav tako so bili strogi pri odpisih in jih niso odobravali kar "na lepe oči".