Na svoji spletni strani največja opozicijska stranka trdi, da bo arbitražni sporazum v najboljšem primeru Sloveniji omogočil "služnost" oziroma "neškodljiv prehod" iz razdeljenega Piranskega zaliva prek hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Opozarja tudi, da je Hrvaška ob ratifikaciji arbitražnega sporazuma sprejela posebno izjavo, v kateri piše: "Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem."

Prav tako v sporazumu po trditvah SDS-a načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji in ki bi omogočilo, da sodniki prvenstveno upoštevajo zgodovinske okoliščine.

"Sporazum podpisan brez usklajevanja"
Izpostavili so tudi poteze vlade premierja Boruta Pahorja, ki je sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije ter nato za razpravo ob ratifikaciji v državnem zboru po ocenah SDS-a pustila premalo časa. Opozicija je zato sejo obstruirala in o ratifikaciji ni glasovala. "Namesto da bi se Slovenci enotno soočili z nasprotnimi stališči sosednje države, se prepiramo med seboj in smo hkrati prisiljeni izbirati zgolj med bolj in manj slabimi odločitvami," pišejo.

Po odklonilnih referendumih boljše rešitve
Prepričani so tudi, da zavrnitev sporazuma na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, bo pa preprečila pomembno politično odločitev, ki bi "za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja". Te odločitve ne bi mogli več spremeniti, posledice sporazuma pa bi bile razvidne šele v mandatu prihodnje vlade in po vstopu Hrvaške v EU.

"EU je v bližnji preteklosti preživel že več zanjo bistveno pomembnejših odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivejše rešitve," še zatrjujejo v SDS-u.

Vlada: Dobili bomo pravično mejo
Vlada je sicer že večkrat zatrdila, da bo s sporazumom Slovenija dobila pravično mejo in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, kar omogoča beseda "junction", ki je bila uporabljena že v sporazumu Drnovšek-Račan, ko je tak stik omogočal t. i. dimnik. Vztraja tudi, da sporazum načelo zunanje pravičnosti vsebuje vsebinsko.

Hrvaška enostranska izjava po zatrjevanju predstavnikov vlade nima pravnih učinkov. Ob tem so poslanci 19. aprila ob ratifikaciji sporazuma tudi podprli izjavo, s katero jo bo Slovenija zavrnila. Hrvaški jo bo izročila ob izmenjavi not, s katero bosta državi izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje.

Referendum 6. junija
Ali se bo to dejansko zgodilo, pa bodo najverjetneje odločili volivci. Na izredni seji v ponedeljek bodo poslanci odločili o lastni pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu, ki ga bodo verjetno izpeljali 6. junija.