Predloga je vložil poslanec Rudolf Petan, uvrščena pa sta tudi na dnevni red izredne seje državnega zbora, ki bo sredi prihodnjega tedna. Z njimi se predlaga sprememba pogojev, ki jih mora zavezanec izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov.

SDS za dvig cenzusa
V Petanovem predlogu sta predvidena dvig cenzusa z 42.000 na 100.000 evrov in sprememba glede števila zaposlenih.

Vladi se predlog o dohodnini ne zdi primeren, ker je način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih, in ne dejanskih odhodkov v zakon vključen z namenom administratvine poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove, dodajajo pa, da je tak obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim obsegom poslovanja.

Vlada zavrača krajšanje roka
Pri predlogu novele zakona o DDV-ju ne podpirajo ideje, da bi se skrajšali roki za vračilo preplačanega davka, če zavezanec na podlagi obračuna DDV-ja izkazuje terjatev do države, in sicer s 60 na le sedem dni po predložitvi obračuna.

Kot navajajo v vladi, tega ne podpirajo, saj bi se bistveno skrajšal čas za nadzor obračunov DDV-ja, sploh za nadzor najbolj tveganih davčnih zavezancev. Skrajšanje roka bi pomenilo tudi likvidnostni izpad javnofinančnih prihodkov.

Kljub zavrnitvi bo vlada še letos pripravila predloge za ustrezne spremembe obeh zakonov.

SDS napovedal vztrajanje
Na odločitev vlade so se že odzvali v SDS-u, kjer pravijo, da je zavrnitev neutemeljena, in napovedujejo vztrajanje pri sprejetju tako zakona o dohodnini kot zakona o davku na dodano vrednost.

Tudi razlogi vlade za zavrnitev se jim zdijo pomanjkljivi. Tako se v SDS-u denimo sprašujejo, zakaj je poenostavitev poslovanja in zmanjšanje fiksnih stroškov zavezanca smiselno le za majhne zavezance. Menijo namreč, da bi bilo treba poenostaviti poslovanje in zmanjšati stroške čimvečjemu številu podjetnikov. Dodajajo še, da s tem predlogom spodbujajo zaposlovanje.

Glede skrajšanja roka plačila za preplačan DDV pa menijo, da bi s tem bistveno izboljšali likvidnost slovenskega gospodarstva, zavračajo pa mnenje, da bi bil krajši čas ovira za nadzor davčnih zavezancev. Kot razlagajo, imajo številne države, ki so pri nadzoru učinkovitejše, krajše roke za vračilo.

S. Z.