Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Na seji pogajalske skupine za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja so se pogovarjali o vladnem dokumentu, ki ga je neuradno pridobil tudi Radio Slovenija. Na mizi so bili okvirni predlog členov, ki se nanašajo na starostno mejo, odmerni odstotek, referenčno obdobje in redno usklajevanje pokojnin. Pogajanja so potekala za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo.

Kaj torej predlaga ministrstvo za delo?

Glede upokojitvenih pogojev še vedno ostaja predlog, da zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobi pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine bi veljalo, da mora zavarovanec leta 2028 dopolniti 60 let in 3 mesece, leta 2034 pa 61 let ter 9 mesecev.

Obstajale bi izjeme, starostno mejo bi bilo mogoče znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.

Glede pokojninske osnove v tem trenutku velja, da se upošteva katerih koli zaporednih 24 let; ministrstvo predlaga: pri dopolnjenih 40 letih in več zavarovanja se izloči pet let, ki so najmanj ugodne za zavarovanca.

Odmerni odstotek bi se zvišal vsako leto – s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe bi se postopoma zvišal in bi za zavarovance ob koncu prehodnega obdobja znašal 70 odstotkov; za 15 let zavarovalne dobe se odmerni odstotek odmeri v višini 30 odstotkov.

Odprta tudi vprašanja glede vdovskih pokojnin, letnega dodatka in uskladitve

Pred pogajalci je okoli 100 členov – poleg omejenih vsebin so odprta vprašanja, v prvem sklopu še glede vdovskih pokojnin, letnega dodatka ter usklajevanja pokojnin. Glede tega ministrstvo predlaga: pokojnine bi se uskladile za 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 80 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v enakem obdobju.

Vse našteto so le predlogi ministrstva – nič od tega torej še ne velja –, ki se ne razlikujejo bistveno od vladnega predloga, predstavljenega jeseni. Socialni partnerji imajo poleg prvega sklopa pred seboj še najmanj dva svežnja – dogovoriti se morajo glede prispevnih stopenj in drugega stebra, torej vsebin, ki so običajno ključne za delodajalce. V tretjem sklopu pa bi morali obravnavati še invalidsko zavarovanje, za katerega pogajalcem običajno zmanjka časa.

Socialni partnerji so se sicer dogovorili, da naj bi pogajanja končali do 14. marca 2025