Minister se ne strinja s trditvijo, da bi šlo za nezaupnico njegovemu delu. Foto: Bobo
Minister se ne strinja s trditvijo, da bi šlo za nezaupnico njegovemu delu. Foto: Bobo
Piranski zaliv
Slovenija in Hrvaška še zmeraj nista izmenjali not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Foto: EPA
Zakaj bo odposlanec prav Kučan?

Žbogar je članom državnozborskega odbora za zunanjo politiko dejal še, da je prav v tem dodana vrednost nekdanjega predsednika Kučana, ki bo opravljal nalogo posebnega poročevalca premierja Boruta Pahorja za BiH. To bo po njegovem v pomoč pri oblikovanju stališča Slovenije oziroma premierja Pahorja glede ustavnih sprememb v tej državi, tako da bi lažje oblikovali in dali mnenja znotraj EU-ja. Po njegovih besedah Kučanova naloga ni, da bi posredoval, ampak da bo "poslušal in skušal razumeti". Prav tako ne gre za to, da bi Slovenija oblikovala ustavne spremembe v BiH-u, saj naša država zastopa stališče, da gre za proces, ki ga morajo voditi strani v BiH-u same.

Kot je še dejal v okviru pobud in vprašanj na redni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, premier Pahor namreč nima dovolj časa, da bi se sam tako posvetil BiH-u. Tudi sam se je, kot je dodal, s Kučanom posvetoval glede te in drugih držav.

Petek: Gre za nezaupnico Žbogarju
Minister v zvezi s tem ni pritrdil mnenju poslanca Mira Petka, SDS, češ da je bila s tem imenovanjem izrečena "nezaupnica zunanjemu ministrstvu in ministru Žbogarju". Petek je sicer ocenil kot pohvalno, da bo nekdanji predsednik delo opravil brezplačno, a ga je zanimal pravi namen imenovanja.

"Slovenija išče informacije zase"
Zmago Jelinčič
, SNS, pa je zatrdil, da Slovenija že dolgo ni več specialist za to območje. Žbogar je na to odgovoril, da namen imenovanja ni, da bi bila Slovenija "najpametnejša v EU-ju" glede tega vprašanja, niti ne misli, da je največja strokovnjakinja, ampak da si želi "sama zase pridobiti informacije, da laže damo mnenja znotraj EU-ja". Normalizacija razmer na območju je namreč po njegovih besedah tudi v interesu Slovenije.

Memorandum za arbitražno sodišče v pripravi
Člani odbora so Žbogarja precej spraševali tudi o odnosih s Hrvaško. Jožef Jerovšek, SDS, je želel vedeti, ali se je vlada, glede na to, da državi še zmeraj nista izmenjali not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, začela zavedati posledic hrvaške enostranske izjave oziroma ali to kaže na premierjevo željo po zavlačevanju začetka dela arbitražnega sodišča.

Žbogar je odvrnil, da to ni zavlačevanje, saj je bistveno, da so v omenjenih notah tudi zares zapisane zadeve, ki sodijo tja. O tem po njegovih besedah tudi potekajo pogovori s hrvaško stranjo.

Priprave memoranduma za arbitražno sodišče po besedah Žbogarja intenzivno potekajo tako na MZZ-ju kot v okviru treh posvetovalnih skupin - za zgodovino, pravičnost in pravo.

Zakaj bo odposlanec prav Kučan?