Andrej Aplenc pa je dodal, da leve stranke zdaj sestavljajo manjšinsko vlado, "ki bo skoraj ista kot prejšnja, ki se je sama ukinila". Razlika bo le v tem, da bo ta vlada delovala "pod taktirko jugonostalgične Levice", je dejal Aplenc in dodal, da je treba pri takem nestabilnem političnem položaju po starem receptu poiskati notranjega sovražnika. "Sam Janez Janša ne zadostuje več, potrebni so še vsi, ki ne sprejemajo postkomunistične razlage polpretekle zgodovine. To smo pa mi vsi, ki smo zmagali v 75 volilnih okrajih," je dejal.

V tej luči namreč vidijo v zboru tudi kritike, ki so se zgrnile na novinarja Televizije Slovenija Jožeta Možino po nedavnem intervjuju z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom. Za Vaska Simonitija iz Zbora za republiko je tako skrb vzbujajoča "zahteva po uvedbi cenzure in po ukinitvi oddaj, ki problematizirajo mitologijo o času druge svetovne vojne in po njej" predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Tita Turnška. "Napad na svobodno novinarstvo, ki se ukvarja z našo nerazčiščeno preteklostjo, je mogoče razumeti kot napoved končnega udarca, ki naj bi na javni RTV SLO jasno določil, kakšna je bila 'prava' zgodovina, oziroma kakšna interpretacija zgodovine bo dovoljena," je dejal.

Ob "sedanjem formiranju nekakšne socialistične vlade" se tako po njegovem mnenju obeta, "da bodo koalicijske stranke obvladovale vse pore javnega življenja v državi". "Kot nekdaj bodo poskušale v imenu prihodnosti obvladovati tudi preteklost in sedanjost. Temu se je treba upreti," je bil jasen Simoniti.

Cukjati: Težnje po zanikanju slovenskega holokavsta
Predsednik Zbora za republiko France Cukjati pa je pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki bo 23. avgusta, opozoril, da je zanikanje holokavsta v nekaterih demokratičnih državah celo kaznivo. "V Sloveniji se še vedno pojavljajo odkrite ali prikrite težnje po zanikanju slovenskega holokavsta in celo po t. i. kaznovanju tistih, ki si drznejo omeniti resnico," je dejal.