Zbornik prinaša tudi poziv katedre k umiku vladnih predlogov medijskih zakonov iz zakonodajne procedure.

Urednik zbornika z naslovom Premisleki o prihodnosti javnih medijev, profesor komunikologije Slavko Splichal, je pojasnil, da so se v bran svobodnemu novinarstvu in neodvisnim medijem odločili pozvati kritične znanstvenike, intelektualce, novinarje in urednike, da z "razgrnitvijo argumentov v prid nadaljnjemu razvoju javnih medijev pokažemo, kako škodljiva so prizadevanja sedanje vlade".

"Avtorice in avtorji v prispevkih izražamo zaskrbljenost zaradi vladnih poskusov političnega podrejanja medijev, podpiramo prizadevanja za razvoj javnih medijev v Sloveniji in spodbujamo široko javno razpravo, ki naj prispeva k reševanju njihovih ključnih razvojnih problemov in zagotovi trdne temelje njihovega razvoja," je dejal Splichal.

Zdajšnja vlada po njegovih besedah s predlogi medijskih zakonov postavlja spomenik propadanju javnih medijev. "Predlagani zakoni niso zakoni o medijih, kaj šele za medije, so zakoni proti medijem," je bil kritičen. Dodal je, da aktualna slovenska vlada pomembno prispeva h globalnemu korporacijskemu obvladovanju medijev in vzponu avtoritarnih politik.

Svetovalec na področju javnih medijev Boris Bergant je poudaril, da financiranje javnega medijskega servisa ni dobra volja, marveč obveznost države, ki izhaja iz amsterdamskega sporazuma EU-ja in pristopne listine k Svetu Evrope. Slovenska vlada pa po njegovih besedah – sodeč po predloženem zakonskem gradivu, kot edina v Evropi, jemlje javnemu servisu del dozdajšnjega prihodka.

"Nameravano odtujitev oddajnikov in zvez ter sofinanciranje STA pojasnjuje z izmišljenimi in nestrokovnimi navedbami, kar dopušča edinole sklepanje o imitiranju madžarskih in poljskih modelov," je Bergant zapisal v svojem prispevku. Profesor ustavnega prava Ciril Ribičič pa je poudaril "tragikomično posebnost, da poskušajo podrediti javno radiotelevizijo tisti, ki nočejo plačevati RTV-prispevka".

"Pokončati pokončno novinarstvo je jasen namen oblasti, ki si medije predstavlja izključno kot lastno mašinerijo za propagando," je predloge medijskih zakonov, ki jih je spisalo ministrstvo za kulturo, komentirala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. Po njenih besedah je "treba odločno reči ne zlasti udaru na javni servis, tako na RTV Slovenija kot STA".
Sicer je današnja predstavitev zbornika, ki je potekala pred stavbo FDV-ja, sovpadla s pozivom koalicije 16 organizacij za svobodo medijev in novinarskih organizacij evropski komisarki za konkurenco in izvršni podpredsednici Evropske komisije Margrethe Vestager k takojšnjemu ukrepanju zoper Madžarsko, zaradi kršitve pravil EU-ja o dodelitvi državne pomoči, kar naj bi spodkopalo medijski pluralizem v državi.

V pozivu, ki so ga Vestagerjevi poslali v sredo, so zapisali, da je vlada madžarskega premierja Viktorja Orbana od sprejetja medijskega zakona leta 2011 načrtno odpravljala medijski pluralizem. Izrazili pa so tudi zaskrbljenost, da se ta model izvaža v druge države srednje in jugovzhodne Evrope, vključno z državami članicami EU-ja, kot je Slovenija, in državami kandidatkami za članstvo v EU-ju, kot je Severna Makedonija.

Sicer se bo v soboto iztekla javna razprava o predlogih novel treh medijskih zakonov – zakona o Radioteleviziji Slovenija, zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in krovnega medijskega zakona. Kot so pred dnevi pojasnili na ministrstvu za kulturo, so dobili veliko kritičnih pripomb, a tudi nekaj predlogov rešitev.

Ministrstvo je predloge sprememb medijske zakonodaje na e-demokraciji objavilo 9. julija. Sprva zelo kratko javno razpravo, predvidenih je bilo pet dni, so na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, podaljšali do 5. septembra. Predlagane spremembe so sprožile ostre odzive opozicije, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj.
Opozorila o škodljivosti in neprimernosti predlaganih rešitev so spremljali tudi pozivi po njihovem umiku.