V strankah večkrat nastane konflikt med vodilnimi močnimi osebnostmi. Ponekod so te razlike takšne, da jim jih uspe premagati, ali pa se uspe akterjem umiriti, včasih pač sledita razkol in izključitev enega ali drugega, izključitev nekdanjega predsednika državnega zbora in podpredsednika stranke Milana Brgleza iz SMC-ja komentira Pavel Gantar, nekdanji predsednik DZ-ja in član LDS-a in Zaresa, strank, ki sta nekoč krojili slovensko politiko, danes pa ju na političnem prizorišču ni več zaznati.

Gantar: Odziv SMC-ja je na neki način razumljiv
"Mogoče bi vas presenetilo, če bi rekel, da ljudje pričakujejo, da so stranke svetilniki notranje demokracije in da se demokratičnost stranke meri po tem, kako demokratična je navznoter," je dejal Gantar in pojasnil, da ni tako. Seveda stranke združujejo podobno misleče ljudi, ki razpravljajo o temeljnih odločitvah stranke. "A ko je ta razprava sprejeta, ni več veliko prostora za nadaljnjo demokracijo. Zelo nenavadno je, če bi o nekem zelo perečem vprašanju pol stranke imelo eno stališče, pol stranke pa drugo stališče, do akcijske enotnosti mora priti," je poudaril Gantar. "Ta zadeva, kdo naj bo predsednik DZ-ja, je bila na zunaj zelo moteča in videlo se je, da v stranki niso soglasni o tem, kdo naj bi bil potencialni kandidat za predsednika. Na neki način se mi zdi odziv SMC-ja, ne glede na to, da imam neke osebne politične simpatije do Brgleza, razumljiv."

Razkol je bil očiten že pri noveli zakona o tujcih
Luko Lisjaka Gabrijelčiča, zgodovinarja in prevajalca, je presenetil grob in hiter način izključitve Brgleza iz SMC-ja, ki se je po njegovem mnenju zgodil brez premisleka o tem, kakšne posledice ima to za sam ugled stranke, sploh v tako kočljivem trenutku, kot je sestavljanje koalicije. "Me pa ne preseneča, da so spori na liniji Brglez – Cerar obstajali in da so bili tudi precej hudi, to je bilo očitno." Lisjak Gabrijelčič meni, da prerivanje za stolček predsednika DZ-ja med Cerarjem in Brglezom ni bil razlog za njegovo izključitev, temveč morda le kaplja čez rob. Omenil je nestrinjanje glede kandidata za predsedniške volitve in novelo zakona o tujcih, ki je Brglez in še trije poslanci SMC-ja niso podprli: "Brglez je ne samo glasoval proti navodilom stranke, ampak tudi javno zagovarjal stališča, ki so bila nasprotna stališčem stranke."

"Gre za eno izmed redkih potez, ki jih zelo cenim pri Brglezu," je o Brglezovem nasprotovanju zaostrovanju azilne zakonodaje z novelo zakona o tujcih dejal Gantar: "Tu je izpostavil drugačno pozicijo, kjer sta tako stranka kot vlada zapadli v neki paničen odziv glede na morebitne prihode beguncev, kar se je pozneje tudi izkazalo za neresnično oziroma neutemeljeno." Tam je pokazal neko drugačno politično kulturo in identiteto, meni Gantar, a vseeno doda: "Vprašanje pa je, ali bi to lahko na tak način tudi pokazal, če bi bil na izvršilni funkciji, recimo zunanji minister. Položaj predsednika DZ-ja ti pušča nekaj svobode v odločanju in prepričanju do določene mere. Je ugledna in pomembna funkcija, predvsem pa ni toliko operativna in zato dopušča več mišljenjske svobode," je iz lastnih izkušenj povedal Gantar.

Gantar v nasprotju z Lisjakom Gabrijelčičem meni, da je šlo v SMC-ju za premišljeno odločitev. "Glede na to, da imajo v stranki nekaj operativcev, kot je Jože Artnak, ki je bil velik del politične kariere v LDS-u, menim, da so se o korakih, ki sledijo izključitvi Brgleza, pozanimali in preverili posledice, kako bi se na to odzvala strankina baza." Gantar tudi meni, da se je izključitev navezovala na nezadovoljstvo s celo vrsto Brglezovih lastnih političnih projektov, kot je npr. zakon o popravi krivic (zakon o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne), ki ga je Brglez vložil tik pred volitvami in bi ob sprejetju državni proračun zadolžil za od 100 do 200 milijonov evrov. Podoben primer sta po njegovem mnenju predstavljali Palestina in Sirija. "Cerar in vlada sta zastopala stališči, ki jih glede na realno politiko v Evropi in svetu smeta oziroma jih lahko oziroma je dobro, da jih zastopata, medtem ko pravo resnico o tem govori Brglez, vsaj tako se je lahko razumelo. Vendar se zdi, da sta bili tako Sirija kot Palestina poligon za izpostavljanje razlik med Cerarjem in Brglezom."

Kaj izključitev Brgleza pove o SMC-ju?
Tako Lisjak Gabrijelčič kot Gantar spomnita, da je SMC glede na število poslancev v prejšnjem mandatu na tokratnih volitvah doživel hud poraz, saj je izgubil kar 25 poslanskih mest. "SMC ima zdaj 10 poslancev, a je bil do zadnjih volitev največja stranka v parlamentarni zgodovini Slovenije. To je velika centristična stranka, v kateri se razume, da kot v vsaki veliki stranki obstajajo različne struje, nianse, mnenja in tudi več različnih močnih osebnosti, ki imajo vsaka svoje legitimne interese," pravi Lisjak Gabrijelčič. "Za normalno stranko, ki teži k temu, da bo vladala, se pričakuje, da ima instrumente, s katerimi te notranje interese uskladi. In če javno pokaže, da tega nima, da tako vidno osebnost, kot je nedavni predsednik državnega zbora, izključi iz stranke, da je to edini način, da zgladi notranja nesoglasja, to o stranki ne pove nič dobrega."

Gantar pravi, da bi moral SMC ohraniti trezno glavo, saj so na zadnjih volitvah vendarle preživeli: "10 jih je, lahko postanejo pomemben del neke druge koalicije, če se jim bo uspelo izogniti napakam, ki so jih storile nekatere druge stranke po porazih, ko so se prehitro razklali in odcepili, utegnejo imeti neko določeno politično težo tudi vnaprej."

Že pred volitvami se je iz politike sicer iz osebnih razlogov začela umikati še ena vidnejših članic SMC-ja, vodja strankine poslanske skupine, Simona Kustec Lipicer. "Osebni razlogi so po navadi krinka za neke druge stvari," pravi Gantar in še doda, da je bilo veliko ljudi iz SMC-ja izločenih že s pomočjo volitev. "Zdaj bomo šele videli, kaj je ta snov, ta materija, ki se imenuje SMC," opozori Gantar, ki se mu vedno bolj dozdeva, da je samoomejevanja znotraj stranke očitno premalo.

Mogoča koalicija SMC-ja in SDS-a?
Brglez je kot enega izmed razlogov za izključitev iz stranke navedel svoje nasprotovanje, da gre SMC v koalicijo s SDS-om, čeprav je še pred kratkim to stališče precej goreče zagovarjal tudi Cerar. Gantar glede tega pravi, da za zdaj tako Cerar kot Brglez še vedno vztrajata pri tem, da z SDS-om ne gresta v koalicijo, ko pa se bodo v časovni stiski morale oblikovati neke druge možnosti, bodo morali zadeve znova premisliti. Nikoli ne reci nikoli, doda Gantar: "Mogoče je, da gre stranka SMC v koalicijo z Janšo, a v tako koalicijo bi lahko šla tudi z Brglezom v stranki," je poudaril Gantar, ki ne verjame, da je to jedro razkola v SMC-ju, in znova ponovil, da sta znotraj stranke obstajala dva politična projekta. Cerarjev in Brglezov, ki se jima ni uspelo dogovoriti o tem, kako se bosta uskladila.

Tudi Lisjak Gabrijelčič meni, da bi bilo v neki novi politični situaciji sodelovanje SMC-ja z SDS-om mogoče: "Če bi npr. SDS namesto Janeza Janše predlagala koga drugega, recimo Romano Tomc." Ali pa če Marjanu Šarcu v drugem krogu sestavljanja vlade, torej po propadlem Janševem poskusu, prav tako ne bi uspelo. "Če bi se ustvarila nova politična situacija, bi SMC lažje upravičil svoj vstop v koalicijo z SDS-om in mislim, da je to zdaj nekoliko verjetneje kot prej, ko je bil v stranki še Brglez," je pojasnil Lisjak Gabrijelčič, ki opozori še, da imamo spet zelo polariziran državni zbor in da je zato vsak poslanec pomemben: "Zdaj ima SMC enega poslanca manj in katera koli formula je za odtenek težja kot včeraj."

Nekaterih razlik ni mogoče zgladiti
Na vprašanje, ali bi bilo bolje, če bi razlike Cerar in Brglez vendarle skušala zgladiti, Gantar ne želi dokončno odgovoriti, a se spomni odhoda Mateja Lahovnika iz Zaresa: "Morda pa je bila naša težava točno v tem, da z Lahovnikom nismo razčistili prej, takoj ko se je pokazalo, da je to treba narediti. Morda je nekatere stvari treba narediti prej, čeprav so boleče, zato da se rane tudi zacelijo. Pri Zaresu se pač niso, ker tega nismo hoteli ali znali ali zmogli storiti," se spominja Gantar in doda, da so to v SMC-ju naredili, čeprav med Lahovnikom in Brglezom ni nobene vsebinske povezave.