Predlog zakona Zdravniške zbornice Slovenije je pridobila in na svoji spletni strani objavila civilna iniciativa Glas ljudstva. Med svojimi cilji predlog zakona navaja več rešitev, ob tem pa predvideva tudi povečanje agregatne ponudbe dela zdravnikov z uvedbo instituta neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev.

Predlog zakona bi zdravnikom omogočil bolj fleksibilno delo v javnem in zasebnem sektorju, kar bi po navedbah povečalo skupno ponudbo dela na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.

Status neodvisnega ponudnika zdravniške službe oz. svobodnega zdravnika bi namreč zdravnikom z licenco, ki bi se za status odločili, omogočil prosto dogovarjanje z izvajalci zdravstvene dejavnosti o opravljanju dodatnih storitev.

Za opravljanje zdravniške službe bi svobodni zdravniki potrebovali le status samostojnega podjetnika, izpolnjevanje pogojev za samostojno opravljanje zdravniške službe in priglasitev opravljanja dejavnosti ministrstvu za zdravje.

"Z namenom zagotavljanja čim večje motivacije za delo zdravnikov bi zakon v zvezi s tem institutom izrecno določal tudi, da se dohodek, ki bi ga pridobil na tej podlagi, ne šteje kot dohodek iz zaposlitve, temveč kot dohodek iz opravljanja dejavnosti," je navedeno v zakonskem predlogu.

"Svobodni poklic je pravzaprav nekaj, kar je značilno za zdravniški poklic in še za nekatere druge poklice že iz antike," je v torek dejala predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Glede na pogovore s kolegi zdravniki bi se za opravljanje dela kot svobodni zdravnik verjetno odločil manjši del zdravnikov, je pojasnila.

Ker bi institut omogočal fleksibilnejše delo, s tem pa več opravljenega dela, bi bilo ob tem po njenih besedah treba zagotoviti tudi neodvisno agencijo za kakovost in varnost v zdravstvu.

Na ministrstvu za zdravje bodo predlog proučili

Zdravniška zbornica je osnutek zakona že posredovala tudi ministrstvu za zdravje. "Osnutek bomo vsekakor preoučili, v zvezi s tem pa komuniciramo tudi z razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino," so navedli na ministrstvu za zdravje.
Razširjeni strokovni kolegij je predlog zbornice obravnaval 15. februarja, je razvidno iz zapisnika seje, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.

V zapisniku so zapisali, da podpirajo vse dejavnosti države, ki so usmerjene v izboljšanje kakovosti obravnave pacientov in boljšo dostopnost državljanov do zdravstvenih storitev na področju družinske medicine. Stališče kolegija do instituta neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev iz zapisnika ni razvidno.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je sicer v torek zdravnike pozval, naj vladi posredujejo z vsemi deležniki zdravništva usklajen dokument s predlogi sprememb in rešitev.

Idejo dobili na Nizozemskem?

Predlog o svobodnem zdravniku prihaja nedolgo po delovnem obisku na Nizozemskem, ki so se ga v novembru udeležili predstavniki zdravniške zbornice in ministrstva.

Obiska so se udeležili podpredsednik zbornice Boštjan Kersnič, lastnik zasebnega zdravstvenega zavoda Zdravje, kjer je delno zaposlen tudi Bešič Loredan, in predstavnik družbe Kirurgija Bitenc Marko Bitenc, članici skupine Mladi zdravniki Slovenije Lea Bombač Tavčar in Polona Gams, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar, pa tudi državna sekretarka na ministrstvu Azra Herceg.

Delegacija je po obisku med drugim predlagala vpeljavo delovnopravnega položaja zdravnika v svobodnem poklicu za reševanje dostopnosti na primarni ravni in dvig produktivnosti na sekundarni ravni.

Članica delegacije Polona Gams v poročilu po delovnem obisku, ki je objavljeno na spletni strani zdravniške zbornice, navaja, da so nizozemski zdravniki v osmih univerzitetnih bolnišnicah, ki so v državni lasti, zaposleni, v preostalih 71 bolnišnicah, ki so v zasebni lasti, pa je polovica zdravnikov zaposlenih, polovica pa v svobodnem poklicu.

Svobodni zdravniki se, tako Gams, združujejo v skupinske prakse, kjer sami organizirajo zdravniško službo. Plačani so glede na storilnost, in jim je večinoma v interesu, da naredijo čim več in da so pri delu učinkoviti. O plačilu se skupine svobodnih zdravnikov vsako leto pogajajo z vodstvi bolnišnic.

"Med svobodnimi zdravniki v skupini se denar razdeli enakomerno. Vsi pa delajo s polno paro – velja stroga delovna etika. V skupino dobrih svobodnih zdravnikov se ne pride zlahka, ker povabijo medse samo ustrezno kvalificirane in priporočene. Pričakuje se, da vsi vlagajo maksimalen trud. Če nekdo ne doseže podobnih rezultatov kot drugi, ga skupina izloči," pojasnjuje Gams.

V družinski medicini pa je po njenih besedah na Nizozemskem 80 odstotkov svobodnih zdravnikov, kar pomeni, da od zavarovalnic dobijo denar za svoje storitve in sami razpolagajo z njim. Plača svobodnega družinskega zdravnika je približno med 6000 in 8000 evri na mesec po plačilu davkov.

Za primerjavo: povprečna mesečna bruto plača je na Nizozemskem po podatkih, objavljenih na Izvoznem oknu, v januarju 2023 znašala 2855 evrov, v Sloveniji pa po podatkih državnega statističnega urada 2145 evrov.

Mladi zdravniki želijo delati na različne načine

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v četrtek s svojo ekipo obiskala Gorenjsko in ocenila, da je Gorenjska, kar se zdravstva tiče, urejena regija. Zelo velikih težav na področju pomanjkanja zdravnikov trenutno ne zaznava, jo pa lahko izzivi na tem področju čakajo v prihodnje.

Beović je opomnila, da so bile pred leti zaradi pomanjkanja zdravnikov težave v ZD-ju Kranj, ki pa so jih dobro rešili, tako da je zdaj to zavod, kjer se zdravniki dobro počutijo in kjer lahko dobro delajo. "Je pa to treba vzdrževati in ponujati takšne pogoje dela ter takšno plačilo, da se bo zdravnike zadržalo v javnih zdravstvenih ustanovah," je dejala in povedala, da so trenutna prizadevanja sindikata zdravnikov in zobozdravnikov usmerjena v bistvene spremembe, ki jih je treba doseči, če želimo zadržati zdravstveni sistem, kakršnega imamo.

"Zdravnik je za enako delo pri koncesionarju lahko bistveno bolje plačan kot v državnem zavodu, čeprav se financira iz istega vira. To je popolnoma nesprejemljivo in nerazumevanje tega zna uničiti državni zdravstveni sistem," je opozorila.

Poudarila je tudi, da si želijo mladi zdravniki delati na različne načine. "To je nekaj, kar je prinesel čas, ne samo na področju medicine, ampak pri vseh mlajših ljudeh, in če bomo želeli ohraniti trden javni zdravstveni sistem, v katerem bodo vsi zdravniki sodelovali, moramo te delovne pravne oblike omogočiti ter jih vključili v javni sistem," je dejala.

V slovenskem zdravstvu je najbolj opazno pomanjkanje zdravnikov na področju družinske medicine, vendar pa so manj zanimive postale tudi nekatere druge specialnosti, ki zahtevajo dežurno službo, denimo splošna ali abdominalna kirurgija ter nekatere internistične stroke, je navedla Beović. S pomanjkanjem tega kadra se po njenih besedah soočajo vse bolnišnice.
Spomnila je, da je pred leti specializacije razpisovala zdravniška zbornica, ki je pazila, da je bilo razpisanih toliko mest, kot je bilo diplomantov, da so se potem ti razporedili tja, kjer jih je prebivalstvo Slovenije potrebovalo. Pozneje je ministrstvo za zdravje razpisovalo zelo veliko specializacij na splošno in mesta manj zanimivih specializacij so ostajala prazna.

Te problematike se ministrstvo zdaj zaveda, je menila Beović, ki se ji zdi pomembno, da je po državi akreditiranih čim več ustreznih mest za specializacijo. Zbornica zato spodbuja bolnišnice, naj imajo čim več učnih mest, in zdravnike, naj postanejo mentorji.