Mladi zdravniki se zaradi težjih pogojev dela za določene zdravniške specializacije vse redkeje odločajo, so zapisali. Nezasedenost specializacij je najočitnejša v družinski medicini, a je tudi na področjih pediatrije, anesteziologije, nefrologije, urgentne medicine in infektologije. Glede na trenutno stanje, ki zajema podatke iz sredine novembra, je nezasedenih 131 od 310 razpisanih mest.

Na enotnem evropskem trgu dela medtem sosednje države načrtno iščejo zdravstvene delavce, kar je vidno tudi iz oglasov v slovenskem dnevnem časopisju. Zdravnikom specialistom ponujajo delo pod zelo konkurenčnimi delovnimi pogoji, je navedla zbornica. Skladno s svojimi pooblastili je v preteklih letih svojim članom letno izdala od 150 do 300 tako imenovanih potrdil o dobrem imenu, ki so med drugim pogoj za delo v tujini.

Nevarnost še večjih kadrovskih odlivov v tujino

Po podatkih zbornice se je leta 2014 za zaposlitev v tujini odločilo najmanj 34 zdravnikov. Nevarnost za še večji odliv v prihodnosti je po njihovem svarilu že tu, kar sklepajo glede na več kot 100 vlog za izdajo potrdil o dobrem imenu v zadnjih nekaj dneh. Če mlajši zdravniki v času epidemije covida-19 ne bi v tako velikem številu prevzeli del na najbolj obremenjenih deloviščih, bi bilo odhodov v tujino še več in težave v zdravstvu še večje, so prepričani.

Zdravniki so večkrat javno podprli zahteve za izboljšanje delovnih pogojev v zdravstveni negi. V medicini gre za timsko delo, ki potrebuje ustrezno usposobljene in motivirane člane. Zdravnik je nosilec dejavnosti in odgovoren za njeno izvajanje. Delovni pogoji morajo zato ustrezati odgovornosti, ki jo zdravniki prevzemajo, so pozvali v zbornici.

Slovenski zdravniki med bolj pesimističnimi

Po ugotovitvah raziskave Digital Doctor 2021 sta dve tretjini od skoraj 6000 zdravnikov glede svoje prihodnosti optimističnih. Najbolj optimistični so bili bolgarski in romunski zdravniki, po pesimizmu pa so vodili hrvaški in slovenski zdravniki. Raziskavo je podjetje Mediately izvedlo v osmih evropskih državah.

Ginekologinja in porodničarka Nataša Tul Mandić je ob predstavitvi rezultatov raziskave povedala, da je ne preseneča, da so slovenski zdravniki pesimistični, saj se v Sloveniji spopadamo z globoko družbeno krizo. "Osebno me skrbi za prihodnost, upam, da nam bo pomlad prinesla konec pandemije in novo razbremenitev v vseh pogledih," so v sporočilu za javnost povzeli njene besede.
Pomemben dejavnik, ki spodbuja nezadovoljstvo, je preobremenjenost z delom. Med težavami na delovnem mestu je v raziskavi ta odgovor izbralo 69 odstotkov vseh sodelujočih zdravnikov.

Med razlogi za optimizem pa avtorji raziskave navajajo porast medicine na daljavo. V zadnjih dveh letih so bili zdravniki namreč prisiljeni k delu na daljavo, telemedicina pa je postala nujno orodje pri njihovem delu.

Deset odstotkov diagnoz na daljavo

Po podatkih raziskave je tretjina vseh zdravnikov, tudi slovenskih, v zadnjem letu na daljavo diagnosticirala 10 odstotkov svojih bolnikov.

Večina zdravnikov, 54 odstotkov, je navedla, da bo tudi v prihodnje večala komunikacijo z bolniki na daljavo. "Dokler nam ni uspelo racionalizirati procesa telemedicine, so jo zdravniki uporabljali redko, vendar smo ugotovili, da se je dobro obnesla tudi glede klinične kakovosti," je o uporabi telemedicine povedal strokovnjak za digitalno zdravstveno tehnologijo Victor Savevski.

V raziskavi so ugotavljali tudi, na kakšen način zdravniki iščejo zaupanja vredne in zanesljive vire informacij. Po ugotovitvah so se zdravniki največkrat odločali za mobilne medicinske aplikacije, sledile so revije in spletne strani zdravniških združenj.

Obsežno raziskavo je podjetje Mediately septembra izvedlo v Bolgariji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji, Romuniji ter na Češkem in Slovaškem.