Sorodna novica Kje vse je po novem obvezen pogoj PCT

K temu so ga pisno pozvali v ponedeljek, saj so menili, da bo nova ureditev poslabšala dostop do zdravstvenih storitev.

Odločitev zdravstvenih domov

Zdravstveni domovi (ZD) so se po pojasnilih direktorja ZD-ja Trbovlje Denisa Tomšeta na sestanku Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije dogovorili, da bodo pogoj PCT dosledno preverjali, razen pri testiranju in cepljenju proti covidu-19.

PCT v ZD-ju Trbovlje po Tomšetovih besedah preverjajo v sklopu triaže ob vstopu v zdravstveni dom. Prihaja do dodatnih obremenitev kadra, ker si je za posameznega uporabnika storitev treba vzeti več časa, zato se na vhodu včasih nabere daljša vrsta, je pojasnil Tomše.

Večjih zapletov danes niso opažali niti v ZD-ju Kamnik, kjer pa je nekaj posameznikov želelo vstopiti brez pogoja PCT, je za STA pojasnil direktor Sašo Rebolj. "Danes smo si uredili tudi aplikacijo za preverjanje covidnih potrdil, tako da delo kljub preverjanju pogoja PCT poteka tekoče," je dodal. V ZD-ju Kamnik po njegovih besedah pogoj na vhodu preverjajo medicinske sestre in administrativno osebje. "Če bolnik oceni, da gre za nujno stanje, so v stiku z zdravnikom, kamor je bolnik namenjen," je pojasnil Rebolj. Vsak tak primer sicer presojajo individualno.

Tudi Tomše je zagotovil, da bodo vsi bolniki, katerih zdravstveno stanje je nujno, deležni obravnave v takšnem obsegu kot do zdaj. Opozoril je na obremenitve zdravstvenega osebja, ki med epidemijo covida-19 poleg rednih nalog izvaja tudi cepljenje, testiranje in triažo na vhodih. "Obremenitve se za zdaj še povečujejo," je pojasnil Tomše.

V UKC-ju Maribor velika večina bolnikov imela PCT-pogoj

V Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je na prvi dan zaostrenih ukrepov, ki nenujne zdravstvene storitve omogočajo le tistim, ki izpolnjujejo pogoj PCT, velika večina bolnikov prišla s potrebnimi dokazili. Kot je povedal strokovni direktor bolnišnice Matjaž Vogrin, jih pogojev ni izpolnjevala desetina, za te pa so organizirali testiranje.

Po njegovih informacijah je na organizirano mesto za testiranje na novi koronavirus, ki je seveda plačljivo, dopoldne prišlo 115 ljudi. Zjutraj je prišlo do večje gneče, tako da so morali na odvzem brisa čakati približno pol ure, a so pozneje ekipe okrepili in čakalna doba ni daljša od petnajstih minut. Vsi se seveda pri njih lahko tudi cepijo proti covidu-19.

"Naš cilj je, da obravnave bolnikom ne odpadajo, saj se bodo sicer čakalne dobe še podaljšale, česar si seveda nikakor ne želimo," je dejal strokovni direktor UKC-ja Maribor. Bolnike, ki jim posegi ali obravnave vseeno odpadejo, po njegovih besedah obveščajo telefonsko ali po elektronski pošti. To se lahko zgodi tudi pri tistih bolnikih, ki so morda enkrat cepljeni, pa čakajo na drugi odmerek. Take bolnike bodo prenaročili za najkrajši mogoči čas in jih o novem datumu obvestili telefonsko.

Cepljenih 2700 od 3600 zaposlenih

V mariborski bolnišnici se je do zdaj od skupaj 3600 zaposlenih cepilo približno 2700, pred dvema mesecema pa so postali še cepilni center za splošno populacijo in v tem času cepijo praktično samo zunanjo javnost. V prvih tednih je prihajalo malo, od 50 do 100 ljudi dnevno, razmere pa so se v zadnjih dveh tednih začele izrazito spreminjati, saj je število občanov, ki prihajajo na cepljenje, vse večje.

Kot je dejal Vogrin, so jih avgusta cepili skoraj 3000, v zadnjih dneh pa število dramatično narašča, saj so samo v zadnjih dveh dneh cepili dnevno po skoraj 600 ljudi. Tega niso pričakovali, zato je v torek zmanjkalo cepiva Janssen. Naročili so ga in v četrtek dobijo dodatnih 550 odmerkov, kar bo po Vogrinovem mnenju zadoščalo za dva ali tri dni. Ker je tega cepiva trenutno zmanjkalo tudi na državni ravni, bodo na nove odmerke morali počakati, je pa zdaj v glavnem na voljo cepivo podjetij Pfizer in BioNTech.

Vogrin je ljudi še enkrat pozval, naj se vendarle cepijo in tako zaščitijo sebe, zmanjšajo število obravnav covidnih bolnikov, preprečijo smrti in omogočijo zdravljenje preostalim bolnikom, ki so zaradi nastalih razmer zelo prikrajšani. "To je naša velika skrb, ki jo zdravniki pripovedujejo s težkim srcem, saj se znajdejo v hudih etičnih stiskah, ker ne morejo obravnavati svojih bolnikov tako, kot bi jih morali," je dejal strokovni direktor UKC-ja Maribor.

Na intenzivnem oddelku le en bolnik, cepljen z vsemi potrebnimi odmerki

Sicer pa je trenutno v mariborski bolnišnici na akutnem covidnem oddelku 60 bolnikov, od tega je pet takih, ki so bili cepljeni z vsemi potrebnimi odmerki, v intenzivni enoti pa je od 20 bolnikov le eden takšen. Trenutno je večina bolnikov nameščena na oddelku za psihiatrijo, kjer so tudi vsi tisti, ki potrebujejo intenzivno nego, dodatna enota je na infekcijskem oddelku, ki so ga v celoti izselili od tam, bolniki so nameščeni v kletnem prostoru oddelka za nevrokirurgijo.

Rdeča cona je na peti etaži glavne stolpnice, za dodatno intenzivno enoto pa pripravljajo še eno etažo. Izseljena je tudi prva etaža klinike za ginekologijo, kjer bo postavljena naslednja covidna enota. Na ta delovišča so napotili zdravnike in sestre z drugih oddelkov, zaradi česar ti manjkajo na matičnih oddelkih.

O tem so spregovorili tudi predstojnik ortopedskega oddelka Andrej Moličnik, predstojnica Inštituta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Breda Jesenšek Papež in predstojnik klinike za otorinolaringologijo Boštjan Lanišnik, ki so le nekateri od predstojnikov oddelkov UKC-ja Maribor, kjer epidemija onemogoča njihovo normalno delo in povzroča dodatne zaostanke.

Preusmerjanje kadrov v zdravljenje covida-19

Trenutno so na polovici posteljnega fonda in na dveh tretjinah operativnega programa. Za potrebe zdravljenja covida-19 so se morali odreči tako delu negovalnega kot zdravniškega kadra. Število vseh operativnih posegov, ki je do leta 2019 postopoma naraščalo, je lani in letos pomembno upadlo, po Moličnikovih besedah za približno tretjino, glede na podatke v prvem polletju pa letos pričakujejo upad celo za več kot 40 odstotkov. Ker se razmere zaostrujejo, pričakujejo še slabše številke.

Vodja fiziatrije Breda Jesenšek Papež je spomnila, da je njihov oddelek zaradi epidemije najbolj prizadela izguba prostorov, kjer so 30 let ustvarjali zgodbo o uspehu in razvoju drugega največjega rehabilitacijskega centra v državi. Za potrebe sive cone so jim namreč odvzeli 430 kvadratnih metrov prostorov, zaradi česar so bili nekaj časa popolnoma zaprti.

Začasno zdaj delajo na 90 kvadratnih metrih v drugih, neustreznih prostorih, prav tako pa je bila njihova ekipa čez noč razseljena na zelo različne lokacije znotraj bolnišnice. V prvem valu so tako opravili za dve tretjini manj storitev, v drugih dveh pa za polovico manj kot sicer, kar se zagotovo odraža tudi na stanju bolnikov.

Sorodna novica Veliko nezadovoljstva z novim PCT-vsakdanom, a tudi ponosa ob kazanju potrdil

Čakalne vrste se podaljšujejo

Tudi zdravniki klinike za otorinolaringologijo po besedah predstojnika Boštjana Lanišnika že od marca lani aktivno pomagajo na covidnih oddelkih, hkrati pa zagotavljajo nekatere nujne operacije dihalnih poti pri covidnih bolnikih. To je pustilo posledice na njihovih rednih programih, saj jim je lani uspelo opraviti le okoli 60 odstotkov načrtovanih posegov, letos pa so po reorganizaciji skušali čim bolj zagotavljati oskrbo za vse bolnike, tako da je bila realizacija ob polletju okoli 78-odstotna.

Njihova težava je trenutno predvsem ta, da je klinika postala center za pol Slovenije ali celo več, kar je predvsem posledica izpada v drugih bolnišnicah, zlasti v Murski Soboti, kjer v zadnjem letu in pol niso operirali niti enega tovrstnega bolnika. Število operacij so zmanjšali tudi v Celju, seveda pa tudi v UKC-ju Ljubljana. Čakalne dobe se tako daljšajo, je dodal Lanišnik.

SAB: Odstranite norosti

V SAB-u se po besedah predsednice stranke Alenke Bratušek zavedajo, da je boj z novim koronavirusom težek in dolg, "a je vseeno treba ostati v okviru normale ali zdrave kmečke pameti". Vendar pa je vlado znova pozvala k razmisleku o ukrepih in pogojih ter naj iz njih izvzame "norosti". Največja norost je po njenem mnenju zahteva izpolnjevanja pogoja PCT za obisk zdravnika, pa tudi za točenje goriva in v javnem prevozu.