Sistem PCT bo od srede veljal za vstop v vse ustanove in za vse dejavnosti v družbi, tudi za obisk zdravnika, izjema je le v primeru nujne pomoči in reševanja. Enega od treh pogojev bodo morali izpolniti vsi zaposleni v javnem in zasebnem sektorju ter vsi potrošniki in uporabniki storitev. Več o tem je v Odmevih pojasnjeval zdravstveni minister Janez Poklukar. Z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant.

Sorodna novica Brez dokazila PCT skoraj nikamor, kritike delodajalcev in trgovcev

Odzivi na novi odlok so – kako bi bilo drugače v Sloveniji – zelo mešani. Nekateri pravijo končno, nekateri imajo pomisleke predvsem zaradi nekaterih nejasnosti. Bili so tudi pomisleki, češ, ta odlok v bistvu ni bil sprejet s soglasjem strokovne skupine. Ali to drži?
Seveda ves čas sodelujemo s strokovno skupino ves čas. Tudi odlok PCT pregovarjamo praktično že od maja. Vprašanje je bilo samo, kdaj ga bomo kot striktno za izvajanje vseh dejavnosti v družbi tudi uvedli. Tako da imamo s strokovno skupino ves čas pogovore o ukrepih, tudi o PCT-ju smo veliko govorili in ga na koncu tudi sprejeli.

Glede obveznosti pogoja PCT za obisk zdravnika je bilo v zadnjih dneh ogromno nejasnosti in zmede. Danes ste na ministrstvu pojasnili, da to za nujne primere ne velja. Kdo bo določal to nujnost?
Glede nujnosti in potrebe po zdravljenju – to določa stroka, na prvem mestu zdravniki in njihove ekipe v zdravstvenih domovih. Tako da se bomo s tega vidika seveda tudi še v naslednjih dneh poskušali kakor koli dogovoriti z zdravniki, če so kakšna ozka grla, da jim pridemo naproti. Sicer pa gre res za varnost vseh, za skupno obvladovanje epidemije, samo tako lahko res zagotovimo okolje, kjer ne bo koronavirusa.

Ampak v Sloveniji se dobro spomnimo primera iz Celja pred leti in umrlega pacienta, ki je zaman skušal priti do napotnice. Zdaj so vsi, tudi necepljeni in netestirani, upravičeni do oskrbe. Kako zagotoviti te zelo jasne protokole, da ne bi bilo kakršnih koli težav?
Za tiste, ki potrebujejo oskrbo, ni nobene dileme, navedeni so v eni od izjem od PCT-ja in tudi lahko vedno pristopijo. Tudi v nasprotnem primeru si lahko ekipa v zdravstvenem domu pomaga z morebitnim epidemiološkim vprašalnikom, vendar je ključno izpolnjevanje PCT-pogoja, kajti samo tako bomo vsi cepljeni, vsi testirani in pa negativni ter bomo tako imeli varna okolja.

Kot družba smo toliko močni kot najšibkejši med nami. Krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij je že ob koncu tedna kritizirala uvedbo pogoja PCT pri razdeljevanju osnovnih živil v humanitarnih skladiščih. Danes je državni sekretar, ne z vašega ministrstva, Zajc, govoril o izjemi PCT pri zagotavljanju najnujnejših živil. Ali ta izjema velja tudi v primeru teh humanitarnih pomoči?
Absolutno. Kajti dejstvo je, da morajo biti nujne stvari ne glede na izvajanje odloka zagotovljene in morajo tudi nemoteno potekati. Tako kot je sekretar Zajc tudi povedal, to velja za ta skladišča.

Izvid samotestiranja zaposlenih v podjetjih ne bo veljal v zasebnem življenju, hitri testi in testi za samotestiranje so si v bistvu zelo podobni. Zakaj recimo v zasebnem življenju veljajo samo 48 ur, hitri antigenski testi v podjetjih pa recimo en teden?
Prvič, gre za dva različna načina oziroma namena testiranja. S hitrimi antigenskimi testi za samotestiranje presejamo populacijo, tako da čim prej spoznamo okužene osebe in jih izločimo iz verige prenosa okužb ter tako čim hitreje zamejimo okužbo. Na primer zamejimo okužbo v določenem podjetju, v šoli in tako naprej. Medtem ko praviloma hitre antigenske teste izvaja profesionalno osebje, se pravi, zdravstveno osebje, praviloma ga izvede z brisom, ki ga vzamejo iz zgornjega dela žrela, profesionalno osebje tudi odčita rezultat. Zato je vsa ta podlaga, da se lahko naredi verifikacija, vnese v informacijski sistem in izda evropsko digitalno potrdilo.

V delu gospodarstva je mogoče zaznati precej nezadovoljstva zaradi stroškov za testiranje, ki ga nosijo delodajalci. Če prav razumem, v strokovni skupini so se vedno zavzemali za še več testiranja, zaradi pač boljšega nadzora nad epidemijo. Mar ne bi bilo smiselno testirati še pogosteje, kot je zdaj, ter hkrati gospodarstvu in posameznikom omogočiti še nižjo ceno testov?
To prav gotovo drži. Tudi v skupini, kot ste rekli, se ves čas razglablja o čim pogostejšem testiranju, zagotovo nas bo epidemija z napredovanjem ob rasti številk v to prisilila. Vendar je treba pojasniti, da se protokol PCT uvaja zato, da se vsi zavedamo, da moramo skupaj prispevati, da omejimo epidemijo. Epidemija je družbeni problem. Na prvem mestu. Na drugem mestu za to, da razbremenimo zdravstvo, da primarno zdravstvo lahko opravlja tiste naloge, ki jih mora, kajti covid je samo en majhen del vseh bolezni, ki jih poznamo. In tretja, za kar se ves čas v posvetovalni skupini pogovarjamo, o PCT-modelu, tudi zato, ker bistveno zmanjša stroške same izvedbe testiranja oziroma obvladovanja epidemije.

In pričakujete, da bo trg deloval tako, da bodo ti testi vendarle čedalje cenejši?
Če bodo epidemične razmere slabše že ta teden, potem se lahko pričakuje, da morda že naslednji teden preidemo na dvakrat tedensko testiranje. Seveda bo na trgu vse več testov z ustreznimi certifikati, potrjenimi v Evropi, in trg bo tudi določil ceno.

Iz drugih – tudi sosednjih – držav vemo, da kakšnih dramatičnih težav z nadzorom izvajanja pravila PCT ne delajo, čeprav se recimo v Avstriji tudi ob tem zastavlja veliko vprašanj. Kako si vi kot minister predstavljate nadzor nad izvajanjem tega, kar bo veljalo od srede naprej, ob vseh pomislekih, in sicer tudi vprašanjih, ki so že bila naslovljena na ustavno sodišče?
Seveda govorimo o formalnem nadzoru in neformalnem nadzoru. Jaz kot zdravstveni delavec in kot minister, ki me skrbi epidemija na prvem mestu, spremljam to neformalno skozi številke dnevno okuženih in skozi zasedenost bolnišnic. Ko pa govorimo o formalnem, kar ste me vprašali, pa seveda je namen v tem začetnem delu od inšpekcijskih služb in tudi vseh preostalih organov predvsem pozitivno opozarjanje. Kajti zavedamo se, da s tem, ko bomo ljudi nagovarjali in usmerjali, da to striktno izvajamo, bo odziv večji, kar je naš namen, s tem pa tudi večje obvladovanje epidemije.

S tem ste verjetno odgovorili tudi na vprašanje, kako lahko vzpostavimo zaupanje recimo med stranko in izvajalcem neke storitve na domu. Pač, drug drugemu pomagamo in se na neki način v pozitivnem smislu kontroliramo. Glas gostincev, gospod Cvar, opozarja, ali lahko v danih razmerah sploh preprečimo selitev nekih neformalnih druženj iz nenadzorovanega okolja v času trgatve. Koline bodo prišle. Pravijo: ravno zato, ker je tega preverjanja v gostinskih lokalih toliko, se ljudje selijo v bistvu v te neformalne oblike druženja?
Poglejte, PCT-protokol dejansko izvajamo zdaj že kar nekaj časa. Imamo tako aplikacijo kot tudi direktno preverjanje teh potrdil, s katerimi se to izkazuje, in to preverjanje ne vzame nič več oziroma bistveno manj časa kot sama izdaja računa, tako da ti izgovori mene ne prepričajo.

Trgovinska zbornica predlaga obvezno cepljenje vsaj v nekaterih dejavnostih. Ali bo to naslednja stopnja ukrepov?
Glejte, seveda gledamo široko in cilj je obvladati epidemijo. S pozitivno komunikacijo si želimo, da dosežemo zadosten delež slovenskih prebivalcev, ki bo pristopil k cepljenju. Cilj je 70-odstotna precepljenost celotne populacije oziroma 80-odstotna precepljenost starejših od 18 let. In od tega, kako, kdaj bomo do tega prišli, je seveda odvisno obvladovanje epidemije. Ključno pa je, da do tega pridemo septembra, kajti oktober bo težek. Če tega ne bomo dosegli, se bomo ukvarjali z izvajanjem PCT-ja in drugih ukrepov, namesto s sproščanjem družbe, kot se pogovarjajo o tem na Danskem in v drugih zahodnoevropskih državah, kjer so bistveno bolje precepljeni.

Če bi se nas cepilo več, bi bili zdaj na ravni Danske in Belgije in tega pogovora sploh ne bi bilo. Koliko po vaših podatkih nam še manjka, da bi dosegli neko želeno stopnjo, ki bi nam omogočila kolikor toliko mirno življenje?
Spodbuden podatek je to, da je vsaj z enim odmerkom cepljenih nekaj čez 70 odstotkov starejših od 50 let in z dvema odmerkoma 66 odstotkov. Ključno pa je seveda, da ta rizična populacija doseže 80 in celo 90 odstotkov, kajti včeraj, v nedeljo, po podatkih, ki sem jih dobil iz kliničnega centra v Ljubljani, je bilo hospitaliziranih zaradi covida 78 odstotkov starejših od 50 let. Zato še enkrat poziv vsem starejšim od 40 let – kajti tudi v intenzivnih enotah povprečna starost pada –, da čim prej pristopijo k cepljenju in tako vsi skupaj obvladamo epidemijo.

Če sodimo po tem, kar vidimo v nekaterih slovenskih krajih, čedalje več ljudi se spet želi cepiti, celo cepiva Janssen zmanjkuje. Ali so to samo opažanja ali se dejansko to dogaja?
Te informacije dejansko dobivamo s terena, kajti na terenu niso bili pripravljeni na tak porast oziroma zanimanje, ampak to so sladke skrbi, tako da te bomo zmogli.

Kako je s prenovljenim semaforjem ukrepov, na katerega že tako dolgo čakamo?
Semafor ukrepov ima posvetovalna skupina in tudi jaz na ministrstvu ves čas pred sabo, poskušamo mu slediti in ga nadgrajevati. Kajti epidemija je dinamičen proces in to, da nam morda manjkata dve intenzivni postelji do naslednje faze, ne pretehta tistega pomembnega koraka, ki ga moramo ta teden narediti, zato da zajezimo epidemijo in bi bil po nepotrebnem nemir v družbi ter vprašanja, kaj zdaj. Kadar pridemo s spremembami, jih jasno napovemo in tako tudi damo jasne usmeritve. Kajti samo dobro informirani ljudje bodo lahko sledili navodilom in uspešno skupaj z nami obvladovali epidemijo.