Ob 25. novembru Združeni narodi (ZN), nevladne in druge organizacije opozarjajo na zavržnost tovrstnega nasilja. Tako kot vsako leto se bodo s tem dnem začeli akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra.

Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.

Poročilo ZN-ja za ženske ugotavlja, da so moški leta 2023 namerno ubili 85.000 žensk in deklet, pri čemer je 60 odstotkov (51.100) teh smrti zagrešil nekdo blizu žrtve. ZN navaja, da podatki kažejo, da je na svetovni ravni najbolj nevaren kraj za žensko doma, saj tam moški ubijejo največ žensk.

"Prišel je čas, da se opozori tudi na sistemsko nasilje"

Kot je v oddaji Dobro jutro za Televizijo Slovenija povedala Doroteja Lešnik Mugnaioni iz delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, je prišel čas, da se opozori tudi na sistemsko nasilje. "Zbornica zveze se je z delovno skupino za nenasilje odločila, da bi letos poudarili problematiko znotraj še bolj ranljivih skupin žensk." Zanimalo jih je, kje so tisti tihi mehanizmi, ki določene skupine še bolj marginalizirajo, jim ne dajo glasu in jih delajo nevidne. "Drugi razlog pa je stalnica. Po podatkih in po opozarjanjih Svetovne zdravstvene organizacije je nasilje nad ženskami eden največjih javnozdravstvenih problemov na svetu." Ob tem je dodala, da kadar se nasilje ne zazna pravočasno, so posledice še toliko hujše, tudi na področju zdravstva.

Izvršna direktorica Zbornice – zveze Anita Prelec je povedala, da se je pri svojem delu srečevala z nasiljem zlasti nad nosečnicami. "Žal nosečnost ni obdobje, ki bi žensko zaščitilo, to pa zadeva predvsem nasilje, ki ga izvaja partner, to je največkrat." Ob tem je dodala, da ženska, ki se zateče v zdravstveni zavod, išče pribežališče in nekoga, ki bi se mu lahko zaupala. "Na žalost smo zdravstveni delavci v sistemu preobremenjeni, da bi si lahko vzeli čas, da bi poslušali in se potem izrekali za ukrepe."

Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk

Kot navaja Guardian, se ocenjuje, da 140 žensk in deklet po vsem svetu vsak dan umre zaradi ravnanja svojega partnerja ali družinskega člana glede na nove svetovne ocene femicidov ZN-ja. Svetovne ocene ZN-ja o femicidu, ki je opredeljen kot umor žensk in deklet zaradi spola, so pokazale splošno zmanjšanje z 89.000 namernih smrti žensk in deklet v letu 2022, a povečanje števila umorov, ki jih izvedejo intimni partnerji in družinski člani.

Podatki agencije ZN-ja, namenjene enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, so pokazali, da je Afrika imela najvišje stopnje intimnih in partnerskih umorov žensk z ocenjenimi 21.700 žrtvami leta 2023, sledita ji Severna in Južna Amerika in Oceanija.

V Evropi in v obeh Amerikah so večino žensk ubili intimni partnerji, drugje pa so bili glavni storilci ožji družinski člani.

Agencija ZN-ja ob tem opozarja, da je njeno poročanje o svetovnih ocenah femicidov oviralo težavno zbiranje podatkov v številnih državah po svetu in da je le malo vlad zbiralo natančne podatke o femicidih, storjenih zunaj domačega okolja.

"Medtem ko so države članice v zadnjih letih vse pogosteje sprejemale ukrepe za boj proti femicidu, se odgovornost držav za boj proti umorom na podlagi spola meri tudi s kakovostjo in razpoložljivostjo njihovih statističnih podatkov o femicidu," navaja poročilo. "Pomembna prizadevanja za spremembo negativnega trenda v smislu dostopnosti podatkov bi tako povečala odgovornost vlade za obravnavanje nasilja nad ženskami."

V Ljubljani bo ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami potekala nacionalna konferenca o učinkovitosti ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja, udeležence pa bodo nagovorili predsednica republike Nataša Pirc Musar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški

Po opozorilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki nasilje izpostavlja kot velik javnozdravstveni problem in kršitev človekovih pravic žensk, je nasilje mogoče preprečiti. Zdravstveni sektor ima pri tem pomembno vlogo, saj žrtvam zagotavlja zdravstveno oskrbo in jih po potrebi usmeri k drugim podpornim storitvam, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Nasilje nad ženskami se pojavlja v vseh okoljih ne glede na ekonomske, kulturne ali politične razmere. V družbi še vedno prevladujejo številni predsodki in stereotipi, ki otežujejo razumevanje te problematike in ovirajo reševanje težav. Stereotipi in miti o nasilju v družini in nad ženskami po svarilu NIJZ-ja utrjujejo nasilje. Hkrati vplivajo na to, da se nasilje obravnava kot zasebna zadeva, kar zmanjšuje občutek družbene odgovornosti za ukrepanje. Za trajno spremembo je nujno preseči stereotipe, so pozvali.

Statistični urad navaja, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški, saj je nasilje v partnerskem odnosu od dopolnjenega 15. leta starosti doživelo tri četrtine žensk in nekaj manj kot četrtina moških. Še zlasti izpostavljajo, da so ženske pogosteje žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za nasilje, ki se ponavlja.