Ob 25. novembru Združeni narodi (ZN), nevladne in druge organizacije opozarjajo na zavržnost tovrstnega nasilja. Tako kot vsako leto se bodo s tem dnem začeli akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra.

Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.

Mesec: Pristojne institucije so na vaši strani

Minister Luka Mesec, pristojen za družino in socialne zadeve, je ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami vse, ki doživljajo nasilje, pozval, naj o tem spregovorijo in ga prijavijo. "V imenu pristojnih institucij, od ministrstva, policije, varnih hiš do nevladnih organizacij, vam sporočam, da smo na vaši strani," je zagotovil.

"V Sloveniji, kljub temu da smo ponosni na raven enakopravnosti med spoloma, nasilje nad ženskami še zdaleč ni preseženo. Femicid je le vrh ledene gore – in po pogostosti teh smo na žalost v samem vrhu Evrope. Vsak novi primer femicida je opozorilo, da nam kot družbi ni uspelo," je zapisal v izjavi za javnost.

Vsak umor je namreč preveč, je bil jasen in obenem opozoril, da je praviloma umor partnerke rezultat dolgoletnega nasilja, ki ga okolici in pristojnim institucijam ni uspelo zaznati in ustaviti. "Da nam uspe, moramo začeti na začetku. Pomembno je, da že pri otrocih in mladostnikih pomagamo razvijati čut do sočloveka, ničelno toleranco do nasilja in razumevanje problematike spolne neenakosti," je prepričan. Pri tem se mu zdi ključna vloga staršev in vseh drugih, "ki smo za zgled prihodnjim generacijam". "Če bomo znali odkrito in zrelo spregovoriti o nasilju nad ženskami in spolni neenakosti nasploh, lahko prekinemo negativne družbene vzorce, ki se prenašajo iz generacije v generacijo z molkom, pometanjem pod preprogo in relativiziranjem," je dejal.

Zato je ob nasilju najpomembnejše, da se ga ne ustrašimo, ga ne tajimo, ampak o njem na glas spregovorimo. "Vem, da ni lahko in da je tisti prvi korak najtežji. A kot vedno, da bi prišli do cilja, je najpomembnejše stopiti na pot," je še zapisal v izjavi.

Pirc Musar: Nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe in velik družbeni problem

Kot je v uvodu dejala predsednica Nataša Pirc Musar, nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe. "Zato mora prav vsak, od pristojnih državnih organov do vsakega posameznika, opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo. Posebno vlogo in odgovornost imamo pri tem nosilke, nosilci družbenopolitične moči, mnenjske voditeljice, voditelji in seveda mediji. Vsi mi moramo vzpostaviti in upoštevati jasne moralno-etične standarde."

Ob tem je dodala, da na ta način širša javnost ukrepe in procese za zaščito žrtev in obravnavo povzročiteljev nasilja prepozna kot pravične in sprejemljive ter ob tem oblikuje odklonilni odnos do nasilja.

"Pomembno je, da o nasilju govorimo, o njem ozaveščamo, do njega zavzamemo jasno odklonilno držo, ga ne opravičujemo in ne relativiziramo. Naj bo vsak dan dan preprečevanja nasilja," je zaključila.

Klakočar Zupančič: Nasilje nad ženskami je zločin, kot takega ga moramo tudi sankcionirati

Nasilje nad ženskami je po mnenju predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič odraz neenakosti med spoloma ter ena izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. "Storilci teh zavržnih zločinov pa prihajajo iz njihovih družin. Nobena država ali skupnost ni imuna proti temu problemu, ki se na žalost še povečuje," je zapisala.

Spomnila je na besede generalnega sekretarja Združenih narodov, da krize zaradi vojn, podnebnih sprememb in lakote še poglabljajo neenakosti. Grozljivo spolno nasilje se uporablja kot orožje vojne. "Ženske in dekleta se spoprijemajo tudi z valom spletne mizoginije. Prepogosto se dogaja, da se pravne zaščite ukinjajo ali sistematično teptajo človekove pravice," je opozorila.

Poudarila je, da je v Sloveniji vsaka druga ženska in deklica, starejša od 15 let, doživela eno od oblik nasilja. Najpogostejše je psihično nasilje, skoraj četrtina pa je doživela tudi fizično nasilje. Ob teh skrb vzbujajočih podatkih je po mnenju Klakočar Zupančič največja napaka skupnosti, če "nojevsko potiskamo glavo v pesek ali da tovrstna dejanja celo poskušamo relativizirati". Prepričana je, da je nasilje nad ženskami zločin in da ga moramo kot takega tudi obravnavati.

"Navedeni skrb vzbujajoči podatki so alarm, da razvoj odnosov v naši skupnosti ne gre v pravo smer. Hkrati pa morajo biti spodbuda, da vsak pri sebi in vsi skupaj, gradimo strpno, sočutno in vključujočo družbo, v kateri ne bo prostora za nasilje," je še dodala.

Katič: Nasilje nad ženskami je brutalen napad na človekove pravice

"Nasilje nad ženskami je brutalen napad na človekove pravice, napad na človekovo dostojanstvo, napad na temeljne vrednote, ki bi morale biti samoumevne za vsakogar, ne glede na spol," je v uvodu dejala pravosodna ministrica Andreja Katič.

Dodala je še, da si želi, da bi ženske živele v svetu, ki bo do njih prijaznejši. "Dokler bomo družba, v kateri brez obotavljanja pokličemo 113, če sosedu vdirajo v hišo, pogledamo pa stran, ko vidimo, da je moški udaril žensko ali si zatisnemo ušesa, ko slišimo krike iz sosednjega stanovanja – nismo naredili dovolj," je sklenila.

Fajon: Nasilje na podlagi spola ostaja ena najbolj svetovno razširjenih zlorab ali kršitev človekovih pravic

"V svetu je žrtev nasilja vsaka tretja ženska. Za ženske in deklice v območjih vojn ali humanitarnih kriz je tovrstno tveganje še večje," je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Zato po njenih besedah mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami predstavlja priložnost za oživitev zavez in povečanje prizadevanj za odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola.

Kot poudarja, se bo Slovenija v mednarodnih forumih, tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, še naprej zavzemala za celovito, enakovredno, varno in učinkovito vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov ter prizadevanja za trajni mir. Prizadeva si iskati načine za učinkovitejše odzivanje Varnostnega sveta ZN na spolno nasilje, povezano z vojnami, in zagotavljanje odgovornosti zanj. Projekti in prispevki Slovenije med drugim prispevajo k preprečevanju in odpravi nasilja nad ženskami in deklicami v Demokratični republiki Kongo, Južnem Sudanu, Keniji, Libanonu, Nigeriji, Ruandi, Sudanu in Ugandi.

Ob tem je podprla kampanjo Združenih narodov za odpravo nasilja nad ženskami, ki se letos osredinja na vidike preprečevanja, odzivanja in zagotavljanja odgovornosti za nasilje nad ženskami in deklicami – zlasti za femicide. Kampanja OZN-a za odpravo nasilja nad ženskami bo potekala 16 dni, vse do 10. decembra, ko zaznamujemo mednarodni dan človekovih pravic. Kampanja predstavlja priložnost za oživitev zavez in povečanje prizadevanj v letu, ko se približujemo 30. obletnici sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje – vizionarskega načrta za doseganje enakosti spolov ter pravic žensk in deklic na svetovni ravni.

Poklukar: Vsakršno nasilje je nesprejemljivo

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v uvodu obsodil vsakršno nasilje. "Kot družba se moramo poenotiti, da se na te odklonske pojave ustrezno odzovemo, nanje opozarjamo in jih tudi izkoreninimo."

Kot je dejal, so na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji postavili boj proti vsem vrstam nasilja najvišje na lestvici prednostnih nalog. "Kmalu po prihodu na ministrstvo sem vladi predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja. Delovna skupina je spodbudila nujnost medresorskega sodelovanja na tem področju, saj sta naše ministrstvo in policija le ena od deležnikov pri obravnavi in preiskovanju nasilja v družini. Skupina je delo končala in v sprejetje vladi predlagala nekaj medresorsko usklajenih ukrepov in priporočil, ki bodo dodatno okrepili sodelovanje, žrtve pa še učinkoviteje zaščitila," je pojasnil.

Pri tem je dodal, da se ob tem lahko vidi sprememba novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, "s katero posegamo na različna področja policijskih pooblastil na področju nasilja." Poudaril je, da so se zavzeli tudi za večjo zaščito žrtev nasilja. "Razlog za izrek prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju širimo na hujše ogrožanje zdravja žrtve," je sklenil.

Plaz: Širša javnost lahko s svojim odzivom ali neodzivom nasilje ali tiho podpira ali pa ga ne sprejema

"Danes se pogovarjamo o tem, kaj deluje, in predvsem, kaj ne deluje, in kaj moramo izboljšati, ko govorimo o povečani varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja z zaščitnimi ukrepi," je pojasnila predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.

Po njenem mnenju so ti ukrepi jasno sporočilo države, da bo, v skladu s svojo dolžnostjo ukrepanja, zaščitila žrtve pred nadaljnjim nasiljem. "Pomenijo pa tudi jasno sporočilo povzročiteljem nasilja, da bo država izpolnjevala svojo zakonsko dolžnost in ukrepe stopnjevala, če jih bodo kršili."

"Ne nazadnje in zelo pomembno je to sporočilo širši javnosti, ki lahko s svojim odzivom oziroma neodzivom nasilje ali tiho podpira ali pa ga ne sprejema ter tako daje jasno podporo žrtvam, in ne storilcem," je še sklenila.

"Prišel je čas, da se opozori tudi na sistemsko nasilje"

Kot je v oddaji Dobro jutro za Televizijo Slovenija povedala Doroteja Lešnik Mugnaioni iz delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, je prišel čas, da se opozori tudi na sistemsko nasilje. "Zbornica zveze se je z delovno skupino za nenasilje odločila, da bi letos poudarili problematiko znotraj še bolj ranljivih skupin žensk." Zanimalo jih je, kje so tisti tihi mehanizmi, ki določene skupine še bolj marginalizirajo, jim ne dajo glasu in jih delajo nevidne. "Drugi razlog pa je stalnica. Po podatkih in po opozarjanjih Svetovne zdravstvene organizacije je nasilje nad ženskami eden največjih javnozdravstvenih problemov na svetu." Ob tem je dodala, da kadar se nasilje ne zazna pravočasno, so posledice še toliko hujše, tudi na področju zdravstva.

Izvršna direktorica Zbornice – zveze Anita Prelec je povedala, da se je pri svojem delu srečevala z nasiljem zlasti nad nosečnicami. "Žal nosečnost ni obdobje, ki bi žensko zaščitilo, to pa zadeva predvsem nasilje, ki ga izvaja partner, to je največkrat." Ob tem je dodala, da ženska, ki se zateče v zdravstveni zavod, išče pribežališče in nekoga, ki bi se mu lahko zaupala. "Na žalost smo zdravstveni delavci v sistemu preobremenjeni, da bi si lahko vzeli čas, da bi poslušali in se potem izrekali za ukrepe."

Na okrogli mizi tudi o kadrovskem primanjkljaju

V okviru konference je med drugimi potekala tudi okrogla miza z naslovom Vloga centrov za socialno delo in nevladnih organizacij pri učinkoviti zaščiti žrtev intimnopartnerskega nasilja. Na okrogli mizi so spregovorili sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) Slovenije Tatjana Milavec, koordinatorica za preprečevanje nasilja CSD-ja Maribor Sanja Sitar Surić, direktor socialne inšpekcije z ministrstva za delo Peter Stefanoski in Maja Plaz.

Po besedah Sanje Sitar Surić se je število ljudi, ki se opogumi in prijavi nasilje, v zadnjih 20 letih povečalo. Če je dežurni telefon na centru zvonil takrat zelo redko, zvoni danes več kot 200-krat na leto. Povedala je, da so institucije s centri na čelu na prijave nasilja zelo odzivne.

"Institucije smo ljudje – če nam je mar, če poznamo svoje odgovornosti in vlogo v sistemu, je marsikaj mogoče, premiki so mogoči," je v uvodu rekla Milavec. Ob tem je predstavila številne predloge za boljše ukrepanje in preprečevanje nasilja. Poseben poudarek je bil na izvajanju skupnih izobraževanj vseh akterjev, ki sodelujejo pri zaščiti žrtev, pospešitvi kazenskih postopkov zoper storilce in zagotovitvi kadrovskih, prostorskih in finančnih virov.

Kadrovsko pomanjkanje je poudarila tudi Maja Plaz. Po njenem mnenju centri kljub pomanjkanju socialnih delavcev delujejo dobro. Kljub temu je veliko nezaupanja v sistem, zato je pomembno, da se zavedamo pomena celostne podpore žrtvam nasilja. "Občutek varnosti jim daje drža institucij, zelo tehtajo naše besede, neverbalna komunikacija. Mi smo tisti, ki lahko naredimo spremembo že samo z enim stavkom, ko jasno izrazimo namero po reševanju," je sklenila.

Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk

Poročilo ZN-a za ženske ugotavlja, da so moški leta 2023 namerno ubili 85.000 žensk in deklet, pri čemer je 60 odstotkov (51.100) teh smrti zagrešil nekdo blizu žrtve. ZN navaja, da podatki kažejo, da je na svetovni ravni najnevarnejši kraj za žensko doma, saj tam moški ubijejo največ žensk.

Kot navaja Guardian, po neuradnih podatkih 140 žensk in deklet po vsem svetu vsak dan umre zaradi ravnanja svojega partnerja ali družinskega člana glede na nove svetovne ocene femicidov ZN-a. Svetovni podatki ZN-a o femicidu, ki je opredeljen kot umor žensk in deklet zaradi spola, so pokazale splošno zmanjšanje z 89.000 namernih smrti žensk in deklet v letu 2022, vendar pa povečanje števila umorov, ki jih izvedejo intimni partnerji in družinski člani.

Podatki agencije ZN-a, namenjene enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, so pokazali, da je Afrika imela najvišje stopnje intimnih in partnerskih umorov žensk z 21.700 žrtvami leta 2023, sledita ji Severna in Južna Amerika in Oceanija.

V Evropi in v obeh Amerikah so večino žensk ubili intimni partnerji, drugje pa so bili glavni storilci ožji družinski člani.

Agencija ZN-a ob tem opozarja, da je njeno poročanje o svetovnih ocenah femicidov oviralo težavno zbiranje podatkov v številnih državah po svetu in da je le malo vlad zbiralo natančne podatke o femicidih, storjenih zunaj domačega okolja.

"Medtem ko so države članice v zadnjih letih vse pogosteje sprejemale ukrepe za boj proti femicidu, se odgovornost držav za boj proti umorom na podlagi spola meri tudi s kakovostjo in razpoložljivostjo njihovih statističnih podatkov o femicidu," navaja poročilo. "Pomembna prizadevanja za spremembo negativnega trenda v smislu dostopnosti podatkov bi tako povečala odgovornost vlade za obravnavanje nasilja nad ženskami."

V Ljubljani bo ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami potekala nacionalna konferenca o učinkovitosti ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja, udeležence pa bodo nagovorili predsednica republike Nataša Pirc Musar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški

Po opozorilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki nasilje izpostavlja kot velik javnozdravstveni problem in kršitev človekovih pravic žensk, je nasilje mogoče preprečiti. Zdravstveni sektor ima pri tem pomembno vlogo, saj žrtvam zagotavlja zdravstveno oskrbo in jih po potrebi usmeri k drugim podpornim storitvam, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Nasilje nad ženskami se pojavlja v vseh okoljih ne glede na ekonomske, kulturne ali politične razmere. V družbi še vedno prevladujejo številni predsodki in stereotipi, ki otežujejo razumevanje te problematike in ovirajo reševanje težav. Stereotipi in miti o nasilju v družini in nad ženskami po svarilu NIJZ-ja utrjujejo nasilje. Hkrati vplivajo na to, da se nasilje obravnava kot zasebna zadeva, kar zmanjšuje občutek družbene odgovornosti za ukrepanje. Za trajno spremembo je nujno preseči stereotipe, so pozvali.

Statistični urad navaja, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški, saj je nasilje v partnerskem odnosu od dopolnjenega 15. leta starosti doživelo tri četrtine žensk in nekaj manj kot četrtina moških. Še zlasti poudarjajo, da so ženske pogosteje žrtve hujših oblik nasilja, saj gre za nasilje, ki se ponavlja.