Ministrstvo za finance je svoj izračun občinam posredovalo konec julija. Povprečnino za leto 2023 je ocenilo na 639,99 evra, za leto 2024 pa na 640,33 evra. Po dogovoru o višini povprečnine iz septembra lani bi povprečnina za prihodnje leto znašala 647 evrov.
Problem inflacije
V združenjih občin opozarjajo, da je bila kljub nasprotovanju združenj letna stopnja inflacije izločena iz sistema izračuna povprečnine. "Če v preteklih letih zaradi nizke stopnje inflacije to dejstvo ni imelo posebej velikega vpliva na višino prejetih sredstev za občine, pa so zdajšnje razmere takšne, da je formulo nujno treba ponovno dopolniti z vsakoletno stopnjo inflacije," so v združenjih zapisali v skupnem dopisu, ki so ga v ponedeljek poslali finančnemu ministrstvu.
Zato predlagajo, da se v zakonu o izvrševanju državnih proračunov za leti 2023 in 2024 določi, da se vsakoletna višina povprečnine poveča za znesek medletne inflacije ter ocenjene inflacije po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Podatke glede inflacije pa so upoštevali tudi v svojih izračunih.
Kako bi občine izračunale povprečnino
Kot so pojasnili, so kot osnovo za svoj izračun tako za leto 2023 kot leto 2024 vzeli dejanske stroške občin v letu 2021, ki po navedbah združenj na podlagi izračunov ministrstva za finance znašajo 683,16 evra. Od tega zneska so za leto 2023 odšteli 3,66 evra za naloge, ki jih je prevzela država, prišteli pa 75,10 evra, kar predstavlja trenutno medletno stopnjo inflacije, ki po podatkih državnega statističnega urada znaša 11 odstotkov. K temu so dodali še pričakovano stopnjo inflacije v višini 21,8 evra ter tako prišli do zneska v višini 776,4 evra.
Za leto 2024 so za naloge, ki jih je prevzela država, odšteli 12,73 evra, prišteli pa trenutno letošnjo medletno stopnjo inflacije v znesku 75,10 evra, predvideno stopnjo inflacije v letu 2023 v znesku 21,8 evra ter predvideno stopnjo inflacije v letu 2024 v znesku 15,7 evra. Na podlagi njihovega izračuna bi tako za leto 2024 povprečnina znašala 783,03 evra. Ob tem v združenjih poudarjajo, da v izračunih niso všteti stroški dviga plač.
Želijo tudi dvig povprečnine za tekoče leto
Na finančno ministrstvo so združenja naslovila tudi dopis za dvig povprečnine za letošnje leto, ki bi ga izvedli ob rebalansu državnega proračuna za leto 2023. V svojem izračunu so od dejanskih stroškov občin v letu 2021 v višini 683,16 evra odšteli naloge, ki jih je prevzela država in znašajo po izračunu finančnega ministrstva 21,56 evra, prišteli pa medletno stopnjo inflacije v višini 75,10 evra.
Združenja sicer tudi pričakujejo, da se razvojna sredstva tudi v proračunskem letu 2024 določijo v višini osmih odstotkov, kot je določeno v zakonu o izvrševanju državnih proračunov za leti 2022 in 2023. Prav tako pozivajo, da se v okviru zakona o izvrševanju proračuna izvzame kredite za naložbe gradnje stanovanj. Poudarjajo, da se bo zadolževanje s prodajo oz. oddajo na dolgi rok povrnilo.
Ministrstvo opozarjajo, da je treba pripraviti spremembe zakona o financiranju občin, ki bodo naslavljale težave "mestnih občin in drugih nepovprečnih občin". Določiti je treba korektor, ki bo ublažil največja nesorazmerja med prejeto primerno porabo oz. primernim obsegom sredstev ter stroški izvajanja zakonskih nalog, so še zapisali v dopisu, ki so ga v ponedeljek naslovili na ministrstvo.
Predlagajo pa tudi, da se za blaženje posledic dviga cen energentov in električne energije med t. i. zaščitene odjemalce vključi tudi ukrepe za občine in njihove posredne ter neposredne uporabnike proračunov.
Pet milijonov evrov za energetsko učinkovitost podjetij
Vlada je na seji vladnega odbora za gospodarstvo v veljavni načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila več projektov, med njimi projekt za povečanje energetske učinkovitosti podjetij, za katerega bo prek Eko sklada na voljo pet milijonov evrov.
Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je namen projekta spodbuditi izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in tehnoloških procesih, ukrepov učinkovite rabe električne energije, rabe odpadne toplote v procesih ter ukrepov za povečanje rabe obnovljivih virov energije, prek Eko sklada.
V okviru programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe je za leti 2022 in 2023 na voljo pet milijonov evrov, in sicer za leto 2022 do en milijon evrov, za leto 2023 pa do štiri milijone evrov. Financiranje bo potekalo do konca leta 2023 oziroma do porabe sredstev. Za novo naložbo je možna dodelitev nepovratnih sredstev in kredita hkrati ali pa samo nepovratnih sredstev ali kredita.
"Investicije v energetsko učinkovitost podjetij bodo prispevale k povečanju učinkovite rabe energije, prispevale k zniževanju stroškov za energijo in povečale konkurenčnosti slovenskih podjetij, gospodarstva in države in zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje," pravi vlada.
V načrt razvojnih programov sta uvrščena tudi transnacionalna programa Digitalna estetizacija znotraj krhkih okolij, ki ga bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciralo v višini nekaj manj kot 280.000 evrov v obdobju treh let, ter Transformacija uporabe podatkov v arheologiji, ki bo prejel okoli 186.000 evrov. Gre za dva od 26 projektov, ki jih je za sofinanciranje predlagala mreža CHANSE ERA-Net Cofund, v kateri ministrstvo sodeluje v okviru programa Obzorje 2020.
Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov uvrstila tudi projekt Vključujoče kulturne rešitve, v okviru katerega bodo spodbujali digitalne veščine pri starejših.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje