Prekmurje, ki je bilo več kot 900 let zunaj slovenskega ozemlja, je po razpadu Avtro-Ogrske po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zunaj nje pa so pod Madžarsko preostali porabski Slovenci. Jugoslovanske čete so Prekmurje brez boja zasedle že 12. avgusta 1919, za datum praznovanja pa je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj.

Letos praznika ne bomo proslavili z državno proslavo, saj ga je vlada zaradi varčevanja uvrstila med tiste, ki bodo s proslavo na državni ravni proslavljeni vsakih pet let. So se pa praznika spomnili že v ponedeljek z občinsko proslavo v Črenšovcih, nocoj pa bo še v Beltincih.

"To je praznik vseh slovenskih državljanov"
Slavnostni govornik na ponedeljski prireditvi, ki sta se jo odeležila tudi predsednika republike in vlade Danilo Türk in Borut Pahor, črenšovski župan Anton Törnar, je med drugim dejal, da je to praznik vseh slovenskih državljanov ne glede na nacionalno pripadnost. Po njegovih besedah je to tudi praznik celotnega prekmurskega prostora, ki je skozi lastno identiteto, oblikovano skozi bogato zgodovino, znal vedno ohraniti in kot zgled vsem drugim razviti visoko toleranco sobivanja tudi z drugače govorečimi in drugače verujočimi narodnostnimi skupnostmi.